Osončje in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Osončje in Seznam astronomskih vsebin

Osončje vs. Seznam astronomskih vsebin

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Alfa Kentavra

Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.

Alfa Kentavra in Osončje · Alfa Kentavra in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Apsidna točka

Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.

Apsidna točka in Osončje · Apsidna točka in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ariel (luna)

Ariel je dvanajsti od Uranovih znanih naravnih satelitov.

Ariel (luna) in Osončje · Ariel (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Aristarh in Osončje · Aristarh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Asteroid in Osončje · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroidna luna

243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.

Asteroidna luna in Osončje · Asteroidna luna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Asteroidni pas in Osončje · Asteroidni pas in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Osončje · Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Osončje · Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomsko telo

Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.

Astronomsko telo in Osončje · Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Atmosfera nebesnega telesa

Atmosfera (po sodobni latinski skovanki atmosphaera iz 17. stoletja, grško ἀτμός – »para« in σφαῖρα – »krogla«) je plast plinov, ki obdaja planet ali drugo nebesno telo z dovolj veliko maso, da jo zadrži njegova gravitacija.

Atmosfera nebesnega telesa in Osončje · Atmosfera nebesnega telesa in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Čezneptunsko telo

Čezneptúnsko oziroma tránsneptúnovo teló je vsako nebesno telo v Osončju za Neptunovo tirnico.

Osončje in Čezneptunsko telo · Seznam astronomskih vsebin in Čezneptunsko telo · Poglej več »

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Bela pritlikavka in Osončje · Bela pritlikavka in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Bik (ozvezdje)

Bik (znak 20px, Unicode) je ozvezdje živalskega kroga in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Bik (ozvezdje) in Osončje · Bik (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Cerera (pritlikavi planet)

Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.

Cerera (pritlikavi planet) in Osončje · Cerera (pritlikavi planet) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Christiaan Huygens in Osončje · Christiaan Huygens in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Clyde William Tombaugh

Clyde William Tombaugh, ameriški astronom, * 4. februar 1906, Streator, Illinois, ZDA, † 17. januar 1997, Las Cruces, Nova Mehika, ZDA.

Clyde William Tombaugh in Osončje · Clyde William Tombaugh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Daljnogled in Osončje · Daljnogled in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Dan in Osončje · Dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Deimos (luna)

Déimos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov.

Deimos (luna) in Osončje · Deimos (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Disnomija (luna)

Brez opisa.

Disnomija (luna) in Osončje · Disnomija (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Družina asteroidov

Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).

Družina asteroidov in Osončje · Družina asteroidov in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Družina Hilda

Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.

Družina Hilda in Osončje · Družina Hilda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dvojna zvezda

HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.

Dvojna zvezda in Osončje · Dvojna zvezda in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Edmond Halley in Osončje · Edmond Halley in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Ekliptika in Osončje · Ekliptika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Elektromagnetno valovanje in Osončje · Elektromagnetno valovanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Elipsa in Osončje · Elipsa in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Enkelad in Osončje · Enkelad in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Erida (pritlikavi planet)

Êrida (tudi 136199 Erida, prej začasno imenovana Ksena) (Éris; simbol), je najmasivnejši znani pritlikavi planet v Osončju. Odkrili so jo 21. oktobra 2003. Kot čezneptunsko telo (TNO) kroži okrog Sonca v območju Vesolja, imenovanem razpršeni disk, in jo spremlja vsaj en naravni satelit, Disnomija. Trenutno sta Erida in Disnomija najbolj oddaljeni poznani telesi v Sončevem sistemu. Mike Brown je aprila 2006 sporočil, da ima po meritvah vesoljskega teleskopa Hubble Erida premer okrog 2326 km, kar je rahlo manj od premera Plutona. Telo je poimenovano po grški boginji prepira in nesloge Eridi, deloma zaradi zmede, ki se je pojavila v astronomski skupnosti zaradi razprave o njegovi naravi.

Erida (pritlikavi planet) in Osončje · Erida (pritlikavi planet) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Fobos (luna)

Fóbos je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa.

Fobos (luna) in Osončje · Fobos (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje · Friedrich Wilhelm Bessel in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Galaktično leto

Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.

Galaktično leto in Osončje · Galaktično leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Osončje · Galileo Galilei in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Giovanni Domenico Cassini in Osončje · Giovanni Domenico Cassini in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Giuseppe Piazzi

Giuseppe Piazzi, italijanski astronom, duhovnik in menih, * 16. julij 1746, Ponte in Valtellina, Lombardija, Graubünden, † 22. julij 1826, Neapelj, Kraljevina Dveh Sicilij.

Giuseppe Piazzi in Osončje · Giuseppe Piazzi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Glavni niz

Zvezde »GLAVNEGA NIZA« - pritlikavke- sevalni razred V: Ko enkrat protozvezda začne zlivanje vodika v svoji sredici, hitro preide stopnjo zvezd T-Bika (v nekaj milijonih let) in postane zvezda »glavnega niza«, kjer njena celotna masa določa vse lastnosti njene zgradbe.

Glavni niz in Osončje · Glavni niz in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Halleyjev komet

Nasinim Kuiperjevim zračnim observatorijem Halleyjev komet z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju.

Halleyjev komet in Osončje · Halleyjev komet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Haron (luna)

Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.

Haron (luna) in Osončje · Haron (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Haumea

Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Haumea in Osončje · Haumea in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Helij in Osončje · Helij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Heliocentrični model

zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.

Heliocentrični model in Osončje · Heliocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hertzsprung-Russllov diagram

Hertzsprung-Russllov diagram Hertzsprung–Russllov diagrám (po navadi tudi kar H-R diagram (kratica HRD)) je v zvezdni astronomiji graf, ki prikazuje zvezde razporejene po njihovi navidezni barvi (spektralnem razredu in temperaturi) na eni strani in njihovo svetlostjo (absolutnim izsevom in od tod izpeljanim izsevom v primerjavi z izsevom Sonca).

Hertzsprung-Russllov diagram in Osončje · Hertzsprung-Russllov diagram in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hidra (luna)

Hidra je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.

Hidra (luna) in Osončje · Hidra (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hidrostatično ravnovesje

Gre za ravnovesje med silo, ki hoče zvezdo stisniti tako, da bi se sesedla sama vase, in silo, ki jo hoče razgnati od znotraj navzven.

Hidrostatično ravnovesje in Osončje · Hidrostatično ravnovesje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hillova krogla

Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.

Hillova krogla in Osončje · Hillova krogla in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in Osončje · Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jedrsko zlivanje

Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.

Jedrsko zlivanje in Osončje · Jedrsko zlivanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Johannes Kepler

Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).

Johannes Kepler in Osončje · Johannes Kepler in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Osončje · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jupitrovi naravni sateliti

Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.

Jupitrovi naravni sateliti in Osončje · Jupitrovi naravni sateliti in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kentaver (planetoid)

Kentaver je pripadnik skupine ledenih planetoidov, ki krožijo okoli Sonca med Jupitrom in Neptunom, to je na razdajah od 5 a.e do 30 a.e. Nekateri na svoji poti prečkajo tudi tirnico Marsa.

Kentaver (planetoid) in Osončje · Kentaver (planetoid) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Kisik in Osončje · Kisik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Komet

Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.

Komet in Osončje · Komet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Komet asteroidnega pasu

Komet asteroidnega pasu (komet glavnega asteroidnega pasu, uporablja se tudi kratica MBC ali Main Belt Comet) je telo, ki kroži okrog Sonca v predelu glavnega asteroidnega pasu in kaže podobne aktivnosti kot kometi.

Komet asteroidnega pasu in Osončje · Komet asteroidnega pasu in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Korona in Osončje · Korona in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Kozmični žarki in Osončje · Kozmični žarki in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kreutzova družina kometov

SOHO kaže Kreutzov blizusončev komet z lepo vidnim repom, ki je usmerjen proti Soncu Kreutzova družina kometov ali Kreutzovi blizusončevi kometi so kometi družine, ki na svoji poti v periheliju (prisončju) pridejo v bližino Sonca.

Kreutzova družina kometov in Osončje · Kreutzova družina kometov in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Kroženje in Osončje · Kroženje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kubevan

Tiri različnih kubevanov v primerjavi s tiroma Neptuna (modro) in Plutona (rožnato). Kubevan ali klasično telo Kuiperjevega pasu je asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki kroži po tirnici zunaj tirnice Neptuna in ni v orbitalni resonanci z nobenim od velikih planetov.

Kubevan in Osončje · Kubevan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kuiperjev pas

astronomskih enotah. Kuiperjev pas (včasih imenovan Edgeworthov pas ali Edgeworth-Kuiperjev pas) je asteroidno področje v Osončju, ki se razteza od Neptunovega tira (na 30 a. e.) do 50 a. e. od Sonca in je bližji od Oortovega oblaka.

Kuiperjev pas in Osončje · Kuiperjev pas in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva točka

Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.

Lagrangeeva točka in Osončje · Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Luna in Osončje · Luna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Makemake

Makemake ali (136472) Makemake (simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.

Makemake in Osončje · Makemake in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Malo telo Osončja

Malo telo Osončja je leta 2006 določila Mednarodna astronomska zveza kot telesa v Osončju, ki niso niti planeti niti pritlikavi planeti na naslednji način: To so telesa, ki krožijo okrog Sonca, in jih imenujemo »Mala telesa Osončja« ….

Malo telo Osončja in Osončje · Malo telo Osončja in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Osončje · Mars in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Mednarodna astronomska zveza in Osončje · Mednarodna astronomska zveza in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Medzvezdna snov

2003. Mèdzvézdna snóv je v astronomiji plin in kozmični prah, ki prežema medzvezdni prostor, oziroma snov, ki obstaja med zvezdami znotraj galaksij.

Medzvezdna snov in Osončje · Medzvezdna snov in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Meglica

HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.

Meglica in Osončje · Meglica in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Osončje · Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Meteoroid in Osončje · Meteoroid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Miranda (luna)

Miranda je enajsta od Uranovih znanih satelitov.

Miranda (luna) in Osončje · Miranda (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Molekularni oblak

Molekulárni oblák je oblika medzvezdnih oblakov, katerih velikost in gostota dovoljujeta tvorbo molekul, najpogosteje vodikovih (H2).

Molekularni oblak in Osončje · Molekularni oblak in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nagib vrtilne osi

Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.

Nagib vrtilne osi in Osončje · Nagib vrtilne osi in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Naravni satelit in Osončje · Naravni satelit in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Naseljivi planet in Osončje · Naseljivi planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Neptun in Osončje · Neptun in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Neptunov Trojanec

Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).

Neptunov Trojanec in Osončje · Neptunov Trojanec in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Neptunovi naravni sateliti

Triton tri dni po mimoletu sonde Voyager 2 avgusta 1989. Triton, manjši polmesc v spodnjem delu slike, je na tej sliki bližje kot Neptun. Neptun ima 14 znanih naravnih satelitov.

Neptunovi naravni sateliti in Osončje · Neptunovi naravni sateliti in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Nikolaj Kopernik in Osončje · Nikolaj Kopernik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Niks (luna)

right Niks je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.

Niks (luna) in Osončje · Niks (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Oberon (luna)

Oberon je najbolj zunanji Uranov naravni satelit in drugi največji.

Oberon (luna) in Osončje · Oberon (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Obhodni čas in Osončje · Obhodni čas in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Observatorij Lowell

Clarkovega daljnogleda Observatorij Lowell, ozioma Lowllov observatorij (koda IAU 690) je astronomski observatorij v Flagstaffu, Okrožje Coconino, Arizona v ZDA.

Observatorij Lowell in Osončje · Observatorij Lowell in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Odsončje

Odsónčje ali afélij je v astronomiji ena od dveh apsidnih točk in je skrajna točka Zemlje na tirnici okrog Sonca, kjer je Zemlja najbolj oddaljena od Sonca.

Odsončje in Osončje · Odsončje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Oortov oblak

Oortov oblak (včasih ga imenujejo Öpik-Oortov oblak) je domnevno območje kometov, oddaljeno od Sonca okoli 50.000 do 100.000 a.e. (približno na 1.000 kratni razdalji Plutona od Sonca).

Oortov oblak in Osončje · Oortov oblak in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Orbitalna resonanca

Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).

Orbitalna resonanca in Osončje · Orbitalna resonanca in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Percival Lowell

Percival Lowell, ameriški astronom in diplomat; * 13. marec 1855, Boston, Massachusetts, ZDA, † 12. november 1916, Flagstaff, Arizona, ZDA.

Osončje in Percival Lowell · Percival Lowell in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Osončje in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planet X

Planet X je domnevni planet za Plutonom.

Osončje in Planet X · Planet X in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planetarna meglica

Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.

Osončje in Planetarna meglica · Planetarna meglica in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planetezimal

Planetezimal je astronomsko telo, ki kroži na orbiti okrog protozvezde.

Osončje in Planetezimal · Planetezimal in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planetni obroč

Saturnovih obročev, ki ga je naredila sonda Cassini-Huygens v juliju 2004 Zelo lepo vidni Saturnovi obroči Galilejeva slika Jupitrovega glavnega obroča infrardeči svetlobi Neptunovi obroči. Posnetek je naredila sonda Voyager 2. Planétni obróč (tudi ~ pŕstan) je obroč iz prahu in drugih manjših delcev, ki krožijo okoli planeta v področju, ki ima obliko zelo ploščatega diska.

Osončje in Planetni obroč · Planetni obroč in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planetoid

Planetoid (podoben planetu) se nanaša na majhna nebesna telesa z določenimi lastnostmi planetov ali pritlikavih planetov.

Osončje in Planetoid · Planetoid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Osončje in Plinasti orjak · Plinasti orjak in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Plutino

Plutino je čezneptunsko nebesno telo iz Kuiperjevega pasu, ki je v 2:3 orbitalni resonanci z Neptunom (to pomeni, da telo naredi dva obhoda okrog Sonca v času, ko naredi Neptun tri).

Osončje in Plutino · Plutino in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Plutoid

Plutoid je oznaka za planetoide, ki ležijo dlje od planeta Neptun.

Osončje in Plutoid · Plutoid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Osončje in Pluton · Pluton in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Osončje in Polarni sij · Polarni sij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pritlikavi planet

Cerera Pritlikavi planet je po definiciji Mednarodne astronomske zveze manjše nebesno telo, ki je v tiru okrog Sonca, ima zadostno maso, da zaradi lastne gravitacije premaga toge materialne sile in s tem privzame hidrostatično ravnovesno (približno okroglo) obliko, ni izpraznilo okolice svojega tira in ni naravni satelit.

Osončje in Pritlikavi planet · Pritlikavi planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Razpršeni disk

Disnomija (levo) Razpršeni disk je oddaljeno področje Sončevega sistema, kjer se nahaja zelo malo asteroidov.

Osončje in Razpršeni disk · Razpršeni disk in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rdeča orjakinja

Mira Rdéča orjákinja je zvezda spektralnega razreda K ali M z zelo veliko absolutno magnitudo (izsevom) več kot približno +0,7m.

Osončje in Rdeča orjakinja · Rdeča orjakinja in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rdeča pritlikavka

Umetniška upodobitev rdeče pritlikavke Rdéče pritlíkavke so najmanjše dejavne zvezde in so zvezde glavnega niza spektralnega razreda M. Njihova masa je manjša od mase našega Sonca, a znaša najmanj 0,075 mase Sonca (7,5 %) Sončeve mase, kajti pri manjši masi jedrsko zlivanje (zlivanje vodika v helij) ne steče.

Osončje in Rdeča pritlikavka · Rdeča pritlikavka in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Resonančno čezneptunsko telo

Resonančno čezneptunsko telo je čezneptunsko telo, ki je v orbitalni resonanci z Neptunom.

Osončje in Resonančno čezneptunsko telo · Resonančno čezneptunsko telo in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rimska cesta (galaksija)

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.

Osončje in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Osončje in Saturn · Saturn in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Saturnovi naravni sateliti

Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.

Osončje in Saturnovi naravni sateliti · Saturnovi naravni sateliti in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Saturnovi obroči

Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.

Osončje in Saturnovi obroči · Saturnovi obroči in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam najbližjih zvezd

Sonca Seznam najbližjih zvezd glede na Sonce, oziroma Zemljo.

Osončje in Seznam najbližjih zvezd · Seznam astronomskih vsebin in Seznam najbližjih zvezd · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Osončje in Sončev veter · Seznam astronomskih vsebin in Sončev veter · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Osončje in Sončeva masa · Seznam astronomskih vsebin in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Osončje in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Spektralna razvrstitev zvezd

Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).

Osončje in Spektralna razvrstitev zvezd · Seznam astronomskih vsebin in Spektralna razvrstitev zvezd · Poglej več »

Spiralna galaksija s prečko

Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préčko je tip spiralne galaksije s prečko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.

Osončje in Spiralna galaksija s prečko · Seznam astronomskih vsebin in Spiralna galaksija s prečko · Poglej več »

Spodnji in zgornji planeti

Spodnji in zgornji planeti je delitev planetov, ki so jo uporabljali v geocentričnem Ptolomejevem modelu zgradbe Osončja.

Osončje in Spodnji in zgornji planeti · Seznam astronomskih vsebin in Spodnji in zgornji planeti · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Osončje in Supernova · Seznam astronomskih vsebin in Supernova · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Osončje in Svetlobno leto · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno leto · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Osončje in Telo (fizika) · Seznam astronomskih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Osončje in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir · Poglej več »

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Osončje in Titan (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Titan (luna) · Poglej več »

Titanija (luna)

Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.

Osončje in Titanija (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Titanija (luna) · Poglej več »

Triton (luna)

Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.

Osončje in Triton (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Triton (luna) · Poglej več »

Trojanski asteroid

Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.

Osončje in Trojanski asteroid · Seznam astronomskih vsebin in Trojanski asteroid · Poglej več »

Umbriel (luna)

Umbriel je trinajsti od Uranovih znanih satelitov in tretji največji.

Osončje in Umbriel (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Umbriel (luna) · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Osončje in Uran (planet) · Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) · Poglej več »

Uranovi naravni sateliti

Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.

Osončje in Uranovi naravni sateliti · Seznam astronomskih vsebin in Uranovi naravni sateliti · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Seznam astronomskih vsebin in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Osončje in Vakuum · Seznam astronomskih vsebin in Vakuum · Poglej več »

Velika rdeča pega

Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.

Osončje in Velika rdeča pega · Seznam astronomskih vsebin in Velika rdeča pega · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Osončje in Venera · Seznam astronomskih vsebin in Venera · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Osončje in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Vesoljska sonda

Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.

Osončje in Vesoljska sonda · Seznam astronomskih vsebin in Vesoljska sonda · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Osončje in Vidni spekter · Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Osončje in Vodik · Seznam astronomskih vsebin in Vodik · Poglej več »

Vulkan (domnevni planet)

Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.

Osončje in Vulkan (domnevni planet) · Seznam astronomskih vsebin in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »

Vzvratno gibanje

Skica vzvratnega gibanja Opazovalec na Zemlji vidi takšno »zankasto« gibanje..... Vzvratno gibanje Marsa leta 2003 Vzvrátno gíbanje (ali retrográdno in tudi obrátno gíbanje) je v astronomiji gibanje nebesnih teles v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles.

Osončje in Vzvratno gibanje · Seznam astronomskih vsebin in Vzvratno gibanje · Poglej več »

William Herschel

Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.

Osončje in William Herschel · Seznam astronomskih vsebin in William Herschel · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Osončje in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Osončje in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Poglej več »

20000 Varuna

right 20000 Varuna (simbol) je veliko čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu s krogelnim premerom okoli 900 (+125/-145) km in je tako malo manjše od Plutonove lune Haron s premerom 1.270 km.

20000 Varuna in Osončje · 20000 Varuna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

2060 Hiron

2060 Hiron (mednarodno ime asteroida je 2060 Chiron, kot komet pa ga označujejo 95P|Hiron oziroma z uradno oznako 95P/Chiron) je asteroid tipa B (po Tholenu) oziroma tipa Cb (po SMASS), ki spada v skupino kentavrov.

2060 Hiron in Osončje · 2060 Hiron in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

50000 Kvaoar

50000 Kvaoar (Quaoar) je čezneptunsko telo v Kuiperjevem pasu.

50000 Kvaoar in Osončje · 50000 Kvaoar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

90377 Sedna

90377 Sedna (tudi samo Sedna; simbol) je čezneptunsko telo, odkrito 14.

90377 Sedna in Osončje · 90377 Sedna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

90482 Ork

90482 Ork (mednarodno ime Orcus) je velik čezneptunski asteroid iz skupine plutinov v Kuiperjevem pasu.

90482 Ork in Osončje · 90482 Ork in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »