Podobnosti med Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier še 33 stvari v skupni (v Unijapedija): Apsidna točka, Asteroid, Asteroidni pas, Astronomija, Cerera (pritlikavi planet), Daljnogled, Dan, Ekliptika, Elektromagnetno valovanje, Elipsa, Friedrich Wilhelm Bessel, Isaac Newton, Kisik, Komet, Kroženje, Luna, Mars, Merkur, Neptun, Planet, Pluton, Sončeva masa, Sonce, Tir, Triton (luna), Udarni krater, Vakuum, Venera, Vodik, Vrtenje, ..., Vulkan (domnevni planet), William Herschel, Zvezda. Razširi indeks (3 več) »
Apsidna točka
Apsidna točka ali kar apsida je v astronomiji in astrodinamiki točka na eliptičnem tiru nebesnega telesa, kjer je najbolj ali najmanj oddaljeno od središča kroženja.
Apsidna točka in Osončje · Apsidna točka in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Osončje · Asteroid in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Asteroidni pas in Osončje · Asteroidni pas in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Osončje · Astronomija in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Cerera (pritlikavi planet)
Cêrera (ali Cêres; tudi z oznako 1 Cerera; simbol) je najmanjši pritlikavi planet v Osončju in edini v glavnem asteroidnem pasu.
Cerera (pritlikavi planet) in Osončje · Cerera (pritlikavi planet) in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Osončje · Daljnogled in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Osončje · Dan in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Ekliptika in Osončje · Ekliptika in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Osončje · Elektromagnetno valovanje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Osončje · Elipsa in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Friedrich Wilhelm Bessel in Osončje · Friedrich Wilhelm Bessel in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Osončje · Isaac Newton in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Osončje · Kisik in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Osončje · Komet in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Kroženje in Osončje · Kroženje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Luna in Osončje · Luna in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Osončje · Mars in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Osončje · Merkur in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Neptun in Osončje · Neptun in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Osončje in Planet · Planet in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Osončje in Pluton · Pluton in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Osončje in Sončeva masa · Sončeva masa in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Osončje in Sonce · Sonce in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Osončje in Tir · Tir in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Triton (luna)
Tríton (grško Τρίτων: Tríton) je največji naravni satelit planeta Neptun, ki ga je odkril William Lassell 10. oktobra 1846, to je le 17 dni po odkritju samega planeta.
Osončje in Triton (luna) · Triton (luna) in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Osončje in Udarni krater · Udarni krater in Urbain-Jean Joseph Le Verrier ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Osončje in Vakuum · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Vakuum ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Osončje in Venera · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Venera ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Osončje in Vodik · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Vodik ·
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Osončje in Vrtenje · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Vrtenje ·
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Osončje in Vulkan (domnevni planet) · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Vulkan (domnevni planet) ·
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Osončje in William Herschel · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in William Herschel ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Osončje in Zvezda · Urbain-Jean Joseph Le Verrier in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Primerjava med Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Osončje 202 odnose, medtem ko je Urbain-Jean Joseph Le Verrier 147. Saj imajo skupno 33, indeks Jaccard je 9.46% = 33 / (202 + 147).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Osončje in Urbain-Jean Joseph Le Verrier. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: