Kazalo
47 odnosi: Afrika, Albert Einstein, Angleži, Anglija, Arthur Stanley Eddington, Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomija, Avstralija, Škotska, BBC, Brazilija, Cambridge, Dolžina, Edinburg, Kolidž Trinity, Cambridge, Kraljeva astronomska družba, Kraljeva družba, Kraljeva medalja, Kraljevi astronom, Kraljevi observatorij Greenwich, London, Luna, Lunini kraterji, Matematika, Medalja Bruceove, Mednarodna astronomska zveza, Merska enota, Nebesna mehanika, Parsek, Red britanskega imperija, Sir (naziv), Sončev mrk, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Svetloba, Udarni krater, Univerza v Cambridgeu, Ura na nihalo, Vitez, Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe, Zvezda, 1868, 1939, 25. maj, 8. januar.
- Kraljevi astronomi
- Pokopani na morju
- Prejemniki Kraljeve medalje
- Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
- Umrli na morju
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Frank Watson Dyson in Afrika
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Frank Watson Dyson in Albert Einstein
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Frank Watson Dyson in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Frank Watson Dyson in Anglija
Arthur Stanley Eddington
Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.
Poglej Frank Watson Dyson in Arthur Stanley Eddington
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Frank Watson Dyson in Asteroid
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Poglej Frank Watson Dyson in Asteroidni pas
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Frank Watson Dyson in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Frank Watson Dyson in Astronomija
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Frank Watson Dyson in Avstralija
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Frank Watson Dyson in Škotska
BBC
British Broadcasting Corporation (kratica BBC) je britanska producentska korporacija.
Poglej Frank Watson Dyson in BBC
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Frank Watson Dyson in Brazilija
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Frank Watson Dyson in Cambridge
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Frank Watson Dyson in Dolžina
Edinburg
Prinčeva cesta (Princes Street), ena glavnih mestnih ulic Édinburg (skotsko in, škotsko-gelsko Dùn Èideann) je glavno mesto Škotske (od leta 1437) in z okoli 450.000 prebivalcev (2001) za Glasgowom drugo največje mesto na Škotskem.
Poglej Frank Watson Dyson in Edinburg
Kolidž Trinity, Cambridge
Kolidž Trinity (Trinity College, polno ime: College of the Holy and Undivided Trinity) je eden od sestavnih kolidžev Univerze v Cambridgeu v Angliji. Z okoli 600 dodiplomskimi študenti, 300 diplomanti in več kot 180 višjimi člani univerze je največji med kolidži univerz Oxford in Cambridge.
Poglej Frank Watson Dyson in Kolidž Trinity, Cambridge
Kraljeva astronomska družba
Vhod v stavbo Kraljeve astronomske družbe v zahodnem krilu Burlington Housea na Piccadillyju v Londonu Kraljeva astronomska družba (izvirno angleško Royal Astronomical Society, kratica RAS) je strokovno združenje, ki so jo ustanovili leta 1820 kot Astronomsko društvo iz Londona (Astronomical Society of London), z namenom podpreti astronomska raziskovanja.
Poglej Frank Watson Dyson in Kraljeva astronomska družba
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Frank Watson Dyson in Kraljeva družba
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Poglej Frank Watson Dyson in Kraljeva medalja
Kraljevi astronom
Kraljévi astronóm (angleško Astronomer Royal) je bil izvirno naziv za predstojnika Kraljevega observatorija Greenwich, od leta 1972 pa je preprosto častni naziv.
Poglej Frank Watson Dyson in Kraljevi astronom
Kraljevi observatorij Greenwich
Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II.
Poglej Frank Watson Dyson in Kraljevi observatorij Greenwich
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Frank Watson Dyson in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Frank Watson Dyson in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Frank Watson Dyson in Lunini kraterji
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Frank Watson Dyson in Matematika
Medalja Bruceove
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce oziroma medalja Bruceove je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo (ASP) za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije in astrofizike.
Poglej Frank Watson Dyson in Medalja Bruceove
Mednarodna astronomska zveza
Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.
Poglej Frank Watson Dyson in Mednarodna astronomska zveza
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Frank Watson Dyson in Merska enota
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Frank Watson Dyson in Nebesna mehanika
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej Frank Watson Dyson in Parsek
Red britanskega imperija
Red britanskega imperija Red britanskega imperija (izvirno angleško The Most Excellent Order of the British Empire) je britanski viteški red, ki ga je 4.
Poglej Frank Watson Dyson in Red britanskega imperija
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Poglej Frank Watson Dyson in Sir (naziv)
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Frank Watson Dyson in Sončev mrk
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Frank Watson Dyson in Sonce
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Frank Watson Dyson in Splošna teorija relativnosti
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Frank Watson Dyson in Svetloba
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Frank Watson Dyson in Udarni krater
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej Frank Watson Dyson in Univerza v Cambridgeu
Ura na nihalo
Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.
Poglej Frank Watson Dyson in Ura na nihalo
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Frank Watson Dyson in Vitez
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe (izvirno) je najvišja znanstvena nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva astronomska družba (RAS) iz Londona.
Poglej Frank Watson Dyson in Zlata medalja Kraljeve astronomske družbe
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Frank Watson Dyson in Zvezda
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Frank Watson Dyson in 1868
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Frank Watson Dyson in 1939
25. maj
25.
Poglej Frank Watson Dyson in 25. maj
8. januar
8.
Poglej Frank Watson Dyson in 8. januar
Glej tudi
Kraljevi astronomi
Pokopani na morju
Prejemniki Kraljeve medalje
Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe
Umrli na morju
Prav tako znan kot Frank Dyson, Frank W. Dyson.