Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin

Astronomska enota vs. Seznam astronomskih vsebin

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Albatani in Astronomska enota · Albatani in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Alfa Kentavra

Alfa Kentavra (α Kentavra / α Cen), znana tudi kot Rigil Kentaurus, Rigil Kent ali Toliman, je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Kentavra.

Alfa Kentavra in Astronomska enota · Alfa Kentavra in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Arhimed in Astronomska enota · Arhimed in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Aristarh in Astronomska enota · Aristarh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Arthur Robert Hinks

Arthur Robert Hinks, CBE, FRS, angleški astronom in geograf, * 26. maj 1873, London, Anglija, † 14. april 1945, Royston, Hertfordshire, Anglija.

Arthur Robert Hinks in Astronomska enota · Arthur Robert Hinks in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Asteroid in Astronomska enota · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Astronom in Astronomska enota · Astronom in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Astronomska enota · Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Betelgeza

Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).

Astronomska enota in Betelgeza · Betelgeza in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Astronomska enota in Christiaan Huygens · Christiaan Huygens in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Astronomska enota in Dan · Dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

David Gill

Sir David Gill, FRS, škotski astronom in urar, * 12. junij 1843, Aberdeen, grofija Aberdeenshire, Škotska, † 24. januar 1914, London, Anglija.

Astronomska enota in David Gill · David Gill in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Astronomska enota in Deklinacija · Deklinacija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Astronomska enota in Edmond Halley · Edmond Halley in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Astronomska enota in Elipsa · Elipsa in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Astronomska enota in Eratosten · Eratosten in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Astronomska enota in Gaussova gravitacijska konstanta · Gaussova gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gaussovo leto

Gaussovo léto je časovno obdobje, ki traja 365,2568983 dni.

Astronomska enota in Gaussovo leto · Gaussovo leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Astronomska enota in Geometrija · Geometrija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Astronomska enota in George Biddell Airy · George Biddell Airy in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Astronomska enota in Gibanje · Gibanje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Giovanni Battista Riccioli

Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.

Astronomska enota in Giovanni Battista Riccioli · Giovanni Battista Riccioli in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Giovanni Domenico Cassini

Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.

Astronomska enota in Giovanni Domenico Cassini · Giovanni Domenico Cassini in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Godefroy Wendelin

Godefroy Wendelin (tudi Vendelin, Wedelin, Gottfried Wendelin ali Godefroid,, tudi Govaart Wendelen), belgijski (flamski) astronom, duhovnik in kartograf, * 6. junij 1580, Merken pri Liegeu, Belgija, † 1667, Gent, Belgija.

Astronomska enota in Godefroy Wendelin · Godefroy Wendelin in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Astronomska enota in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Harold Spencer Jones

Sir Harold Spencer Jones, KBE, FRS, angleški astronom, * 29. marec 1890, London, Anglija, † 3. november 1960, London.

Astronomska enota in Harold Spencer Jones · Harold Spencer Jones in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Astronomska enota in Hiparh · Hiparh in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Astronomska enota in Jean Bernard Léon Foucault · Jean Bernard Léon Foucault in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jean Richer

Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.

Astronomska enota in Jean Richer · Jean Richer in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jean-Felix Picard (astronom)

Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.

Astronomska enota in Jean-Felix Picard (astronom) · Jean-Felix Picard (astronom) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jeremiah Horrocks

Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.

Astronomska enota in Jeremiah Horrocks · Jeremiah Horrocks in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Johann Franz Encke

Johann Franz Friedrich Encke, nemški častnik in astronom, * 23. september 1791, Hamburg, Nemčija, † 26. avgust 1865, Spandau pri Berlinu, Nemčija.

Astronomska enota in Johann Franz Encke · Johann Franz Encke in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

John Flamsteed

Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.

Astronomska enota in John Flamsteed · John Flamsteed in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande

Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.

Astronomska enota in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande · Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Astronomska enota in Jupiter · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Karl Rudolph Powalky

Karl Rudolph Powalky, nemški astronom, * 19. junij 1817, Neu-Dietendorf, Turingija, Nemčija, † 11. julij 1881, Washington, ZDA.

Astronomska enota in Karl Rudolph Powalky · Karl Rudolph Powalky in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kentaver (ozvezdje)

Kentaver je svetlo južno ozvezdje in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.

Astronomska enota in Kentaver (ozvezdje) · Kentaver (ozvezdje) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kraljevi observatorij Greenwich

Kraljevi observatorij Greenwich. Na vrhu Osmerokotne sobe je vidna časovna krogla. Prvo časovno kroglo v observatoriju je leta 1833 namestil kraljevi astronom John Pond. Kraljevi observatorij Greenwich Vzhodnem Sussexu Kraljevi observatorij Greenwich (izvirno (nekdaj Royal Greenwich Observatory ali RGO); koda IAU 000) je observatorij, ki ga je leta 1675 ustanovil kralj Karl II. Temeljni kamen so položili 10.

Astronomska enota in Kraljevi observatorij Greenwich · Kraljevi observatorij Greenwich in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Astronomska enota in Lega · Lega in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Astronomska enota in Luna · Luna in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Astronomska enota in Lunin mrk · Lunin mrk in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Astronomska enota in Mars · Mars in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Astronomska enota in Masa · Masa in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mednarodna astronomska zveza

Mednarodna astronomska zveza (kratica IAU;, kratica UAI) združuje nacionalna združenja astronomov celega sveta.

Astronomska enota in Mednarodna astronomska zveza · Mednarodna astronomska zveza in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Astronomska enota in Meter · Meter in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Astronomska enota in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Nicolas-Louis de Lacaille

Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.

Astronomska enota in Nicolas-Louis de Lacaille · Nicolas-Louis de Lacaille in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Astronomska enota in Obhodni čas · Obhodni čas in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Okultacija

Luninega krajca v tej predzorni okultaciji Okultácija (ali zakrítje; latinsko occultatio - skrivanje, prikrivanje, tajenje m, ki so dovolj blizu elkliptike, so: Regul, Spika in Antares. Zakrijejo jih lahko Luna ali drugi planeti. Trenutno je možna okultacija z Aldebaranom le z Luno, saj so planeti navidezno severneje od Aldebarana. Tudi ni možna planetna ali lunarna akulatcija Poluksa. V daljni prihodnosti bodo takšne okultacije možne, kot so že bile v daljni preteklosti. Jupiter (svetla pika desno zgoraj) nekaj minut prej preden ga je zakrila Luna s svojim temnim robom 7. junija 2005 Najpomembnejše in najbolj dinamične so okultacije kadar Luna le oplazi zvezdo. Natančno stalno določajo trenutke lunarnih okultacij večinoma ljubiteljski astronomi. Lunarne okultacije z natančnostjo do nekaj desetin sekunde so pomembne pri raziskovanju Luninega površja. Okultacija zvezde, ki jo prekrije temni Lunin rob, pomaga razkriti obliko posameznih gora na Luni. Z natančnimi meritvami je možno določiti kotni premer zvezde. S fotoelektrično analizo lunarnih okultacij so za nekatere zvezde odkrili da so zelo tesne navidezne ali spektroskopske dvojnice. Z zgodnjimi raziskavami radijske astronomije so okrili lunarne okultacije radijskih virov, ki so pomembne za določevanje njihovih natančnih leg, saj je dolga valovna dolžina radijskih valov omejila razpoložljivo ločljivost z neposrednim opazovanjem. Leta 1964 so z lunino okultacijo meglice Rakovice, ugotovili da gre za močan rentgenski vir. Večkrat v letu je moč z Zemlje opazovati okultacijo Lune s planetom. Ker imajo planeti veliko večje kotne velikosti kot zvezde, bo na ozkem področju na Zemlji nastopila delna okultacija planeta. Opazovalec v tem ozkem področju lahko opazuje planetov disk, ki ga delno zakriva počasi gibajoča se Luna. 20. januarja 2007 je bila Venera v okultaciji z Luno in pojav je bil viden na južnem delu Afrike. 3. febraurja 2007 je bila vidna okultacija Saturna z Luno.

Astronomska enota in Okultacija · Okultacija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Astronomska enota in Opozicija (astronomija) · Opozicija (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Astronomska enota in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Astronomska enota in Paralaksa · Paralaksa in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Astronomska enota in Parsek · Parsek in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Peter Andreas Hansen

Peter Andreas Hansen, nemški astronom, * 8. december 1795, Tondern, (tedaj vojvodina Schleswig), danes Tønder, Danska, † 28. marec 1874, Gotha, Nemčija.

Astronomska enota in Peter Andreas Hansen · Peter Andreas Hansen in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Astronomska enota in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Astronomska enota in Pluton · Pluton in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Astronomska enota in Posidonij · Posidonij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Prehod Venere

Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.

Astronomska enota in Prehod Venere · Prehod Venere in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Astronomska enota in Ptolemaj · Ptolemaj in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Astronomska enota in Radar · Radar in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Astronomska enota in Razdalja · Razdalja in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Simon Newcomb

Simon Newcomb, kanadsko-ameriški, astronom, ekonomist in rezervni admiral, * 12. marec 1835, Wallace, Nova Škotska, Kanada, † 11. julij 1909, Washington, ZDA.

Astronomska enota in Simon Newcomb · Seznam astronomskih vsebin in Simon Newcomb · Poglej več »

Sončeva masa

Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.

Astronomska enota in Sončeva masa · Seznam astronomskih vsebin in Sončeva masa · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Astronomska enota in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Astronomska enota in Spekter · Seznam astronomskih vsebin in Spekter · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Astronomska enota in Svetlobno leto · Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno leto · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Astronomska enota in Tir · Seznam astronomskih vsebin in Tir · Poglej več »

Urbain-Jean Joseph Le Verrier

Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.

Astronomska enota in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Seznam astronomskih vsebin in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Astronomska enota in Venera · Seznam astronomskih vsebin in Venera · Poglej več »

Walter Sydney Adams

Walter Sydney Adams, ameriški astronom, * 20. december 1876, Sirija, (Kessab pri Antakiji, Turčija), † 11. maj 1956, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Astronomska enota in Walter Sydney Adams · Seznam astronomskih vsebin in Walter Sydney Adams · Poglej več »

Willem de Sitter

Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.

Astronomska enota in Willem de Sitter · Seznam astronomskih vsebin in Willem de Sitter · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Astronomska enota in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Astronomska enota in Zvezda · Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Poglej več »

12 Viktorija

12 Viktorija (mednarodno ime 12 Victoria) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

12 Viktorija in Astronomska enota · 12 Viktorija in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

433 Eros

Animacija vrtenja Erosa 433 Eros (mednarodno ime je tudi 433 Eros, starogrško: Éros) je prvi odkriti blizuzemeljski asteroid.

433 Eros in Astronomska enota · 433 Eros in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

7 Iris

7 Iris (starogrško: Íris) je asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

7 Iris in Astronomska enota · 7 Iris in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

80 Sapfo

80 Sapfo (mednarodno ime 80 Sappho, atiška grščina: Sapfó) je velik asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

80 Sapfo in Astronomska enota · 80 Sapfo in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »