Podobnosti med Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin
Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin še 47 stvari v skupni (v Unijapedija): Asteroid, Centrifugalna sila, Diona (luna), Elipsa, Epimetej (luna), Gibanje, Gravitacijsko polje, Helena (luna), Hillova krogla, Jan (luna), Joseph-Louis de Lagrange, Jupiter, Kalipso (luna), Kroženje, Lagrangeeva točka, Lega, Leto, Libracija, Luna, Mars, Marsov Trojanec, Masa, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Nebesna mehanika, Neptun, Neptunov Trojanec, Newtonovi zakoni gibanja, Observatorij Mount Palomar, Observatorij Siding Spring, Opazovalni sistem, ..., Orbitalna perioda, Orbitalna resonanca, Osončje, Plimska sila, Polidevk (luna), Potencialna energija, Ravnina, Satelit, Saturn, Sonce, Težnost, Tetija (luna), Trojanski asteroid, Trojanski satelit, Vesoljska sonda, Zemlja, 2001 QR322. Razširi indeks (17 več) »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Asteroid in Lagrangeeva točka · Asteroid in Seznam astronomskih vsebin ·
Centrifugalna sila
Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.
Centrifugalna sila in Lagrangeeva točka · Centrifugalna sila in Seznam astronomskih vsebin ·
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Diona (luna) in Lagrangeeva točka · Diona (luna) in Seznam astronomskih vsebin ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Lagrangeeva točka · Elipsa in Seznam astronomskih vsebin ·
Epimetej (luna)
Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.
Epimetej (luna) in Lagrangeeva točka · Epimetej (luna) in Seznam astronomskih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Lagrangeeva točka · Gibanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Lagrangeeva točka · Gravitacijsko polje in Seznam astronomskih vsebin ·
Helena (luna)
Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Helena (luna) in Lagrangeeva točka · Helena (luna) in Seznam astronomskih vsebin ·
Hillova krogla
Lagrangeevih točk Hillova krógla v astronomiji določa približno kroglo gravitacijskega vpliva na eno astronomsko telo zaradi motenj drugega težjega telesa, okrog katerega kroži.
Hillova krogla in Lagrangeeva točka · Hillova krogla in Seznam astronomskih vsebin ·
Jan (luna)
Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.
Jan (luna) in Lagrangeeva točka · Jan (luna) in Seznam astronomskih vsebin ·
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Joseph-Louis de Lagrange in Lagrangeeva točka · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam astronomskih vsebin ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Jupiter in Lagrangeeva točka · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin ·
Kalipso (luna)
Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Kalipso (luna) in Lagrangeeva točka · Kalipso (luna) in Seznam astronomskih vsebin ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Kroženje in Lagrangeeva točka · Kroženje in Seznam astronomskih vsebin ·
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Lagrangeeva točka in Lagrangeeva točka · Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lagrangeeva točka in Lega · Lega in Seznam astronomskih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Lagrangeeva točka in Leto · Leto in Seznam astronomskih vsebin ·
Libracija
gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.
Lagrangeeva točka in Libracija · Libracija in Seznam astronomskih vsebin ·
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Lagrangeeva točka in Luna · Luna in Seznam astronomskih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Lagrangeeva točka in Mars · Mars in Seznam astronomskih vsebin ·
Marsov Trojanec
Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.
Lagrangeeva točka in Marsov Trojanec · Marsov Trojanec in Seznam astronomskih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Lagrangeeva točka in Masa · Masa in Seznam astronomskih vsebin ·
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Lagrangeeva točka in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Max Franz Joseph Cornelius Wolf in Seznam astronomskih vsebin ·
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Lagrangeeva točka in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam astronomskih vsebin ·
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Lagrangeeva točka in Neptun · Neptun in Seznam astronomskih vsebin ·
Neptunov Trojanec
Neptunov Trojanec je nebesno telo (asteroid), ki ima isto obhodno dobo kot Neptun, in se nahaja v okolici Neptunove Lagrangeeve točke L4 (to je 60° pred Neptunom).
Lagrangeeva točka in Neptunov Trojanec · Neptunov Trojanec in Seznam astronomskih vsebin ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Lagrangeeva točka in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam astronomskih vsebin ·
Observatorij Mount Palomar
Haleovega daljnogleda Observatorij Mount Palomar (tudi Palomarski observatorij) (izvirno angleško Palomar Observatory) je zaseben observatorij, ki se nahaja na istoimenski gori, ki leži v okrožju San Diego v ameriški zvezni državi Kalifornija.
Lagrangeeva točka in Observatorij Mount Palomar · Observatorij Mount Palomar in Seznam astronomskih vsebin ·
Observatorij Siding Spring
Kupola anglo-avstralskega daljnogleda na gori Siding Spring Observatorij Siding Spring (koda IAU 413) je astronomski observatorij blizu Coonabarabrana v Novem Južnem Walesu, Avstralija.
Lagrangeeva točka in Observatorij Siding Spring · Observatorij Siding Spring in Seznam astronomskih vsebin ·
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Lagrangeeva točka in Opazovalni sistem · Opazovalni sistem in Seznam astronomskih vsebin ·
Orbitalna perioda
Orbitálna perióda, tírna dôba, perióda tírnice ali tudi obhódna dôba je obhodni čas, ki ga potrebuje planet ali kakšno drugo telo, da pri svojem gibanju opravi pot enega polnega krožnega tira (tirnice, orbite, krožnice).
Lagrangeeva točka in Orbitalna perioda · Orbitalna perioda in Seznam astronomskih vsebin ·
Orbitalna resonanca
Orbitálna resonánca nastopi takrat, ko lahko obhodni dobi dveh nebesnih teles, ki krožita okoli skupnega osrednjega telesa, izrazimo kot razmerje dveh celih števil (primera: 1: 2 in 3: 2).
Lagrangeeva točka in Orbitalna resonanca · Orbitalna resonanca in Seznam astronomskih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Lagrangeeva točka in Osončje · Osončje in Seznam astronomskih vsebin ·
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Lagrangeeva točka in Plimska sila · Plimska sila in Seznam astronomskih vsebin ·
Polidevk (luna)
Polidevk (grško Πολυδεύκης: Polideúkes) je zelo majhen Saturnov notranji pravilni naravni satelit.
Lagrangeeva točka in Polidevk (luna) · Polidevk (luna) in Seznam astronomskih vsebin ·
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Lagrangeeva točka in Potencialna energija · Potencialna energija in Seznam astronomskih vsebin ·
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Lagrangeeva točka in Ravnina · Ravnina in Seznam astronomskih vsebin ·
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Lagrangeeva točka in Satelit · Satelit in Seznam astronomskih vsebin ·
Saturn
Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.
Lagrangeeva točka in Saturn · Saturn in Seznam astronomskih vsebin ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Lagrangeeva točka in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Lagrangeeva točka in Težnost · Seznam astronomskih vsebin in Težnost ·
Tetija (luna)
Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.
Lagrangeeva točka in Tetija (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Tetija (luna) ·
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Lagrangeeva točka in Trojanski asteroid · Seznam astronomskih vsebin in Trojanski asteroid ·
Trojanski satelit
sonde Cassini-Huygens oktobra 2005 km Trojánski satelít (Trojánska lúna) je naravni satelit planeta, ki se nahaja v enako oddaljenih Lagrangeevih trikotniških točkah L4 ali L5 sistema starševskega planeta z luno.
Lagrangeeva točka in Trojanski satelit · Seznam astronomskih vsebin in Trojanski satelit ·
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Lagrangeeva točka in Vesoljska sonda · Seznam astronomskih vsebin in Vesoljska sonda ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Lagrangeeva točka in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja ·
2001 QR322
2001 QR322 ali 2001 QR 322 je Neptunov trojanec v Lagrangeevi točki L4 (to pomeni, da je za okoli 60° pred Neptunom).
2001 QR322 in Lagrangeeva točka · 2001 QR322 in Seznam astronomskih vsebin ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin
Lagrangeeva točka 92 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 47, indeks Jaccard je 2.07% = 47 / (92 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Lagrangeeva točka in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: