Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin
Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Antimaterija, Astronomska enota, Astronomsko telo, Edward Arthur Milne, Francis Baily, Gaussova gravitacijska konstanta, Gravitacijska leča, Gravitacijsko polje, Helij, Isaac Newton, John Michell, Keplerjevi zakoni, Kozmološka konstanta, Krogla, Laser, Lega, Masa, Nebesna mehanika, Nebesno telo, Paul Adrien Maurice Dirac, Planet, Poissonova enačba, Sidersko leto, Sončev dan, Sončeva masa, Sonce, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Supernova tipa Ia, ..., Svetloba, Težni pospešek, Težnost, Ubežna hitrost, Vakuum, Voda, Zemlja, Zemljina masa. Razširi indeks (8 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Gravitacijska konstanta · Albert Einstein in Seznam astronomskih vsebin ·
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Antimaterija in Gravitacijska konstanta · Antimaterija in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Gravitacijska konstanta · Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin ·
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Astronomsko telo in Gravitacijska konstanta · Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin ·
Edward Arthur Milne
Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.
Edward Arthur Milne in Gravitacijska konstanta · Edward Arthur Milne in Seznam astronomskih vsebin ·
Francis Baily
Francis Baily, angleški ljubiteljski astronom, * 28. april 1774, Newbury, grofija Berkshire, Anglija, † 30. avgust 1844, London, Anglija.
Francis Baily in Gravitacijska konstanta · Francis Baily in Seznam astronomskih vsebin ·
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Gaussova gravitacijska konstanta in Gravitacijska konstanta · Gaussova gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin ·
Gravitacijska leča
Gravitacijska leča je masivno telo ali sistem teles, ki zaradi svojega gravitacijskega polja ukrivlja pot elektromagnetnemu valovanju (in svetlobi).
Gravitacijska konstanta in Gravitacijska leča · Gravitacijska leča in Seznam astronomskih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijska konstanta in Gravitacijsko polje · Gravitacijsko polje in Seznam astronomskih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Gravitacijska konstanta in Helij · Helij in Seznam astronomskih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Gravitacijska konstanta in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin ·
John Michell
John Michell, angleški astronom in geolog, * 1724, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 21. april 1793, Thornhill, Yorkshire.
Gravitacijska konstanta in John Michell · John Michell in Seznam astronomskih vsebin ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Gravitacijska konstanta in Keplerjevi zakoni · Keplerjevi zakoni in Seznam astronomskih vsebin ·
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.
Gravitacijska konstanta in Kozmološka konstanta · Kozmološka konstanta in Seznam astronomskih vsebin ·
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Gravitacijska konstanta in Krogla · Krogla in Seznam astronomskih vsebin ·
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Gravitacijska konstanta in Laser · Laser in Seznam astronomskih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Gravitacijska konstanta in Lega · Lega in Seznam astronomskih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Gravitacijska konstanta in Masa · Masa in Seznam astronomskih vsebin ·
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Gravitacijska konstanta in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam astronomskih vsebin ·
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Gravitacijska konstanta in Nebesno telo · Nebesno telo in Seznam astronomskih vsebin ·
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Gravitacijska konstanta in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam astronomskih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Gravitacijska konstanta in Planet · Planet in Seznam astronomskih vsebin ·
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Gravitacijska konstanta in Poissonova enačba · Poissonova enačba in Seznam astronomskih vsebin ·
Sidersko leto
Sidersko leto, siderično leto ali zvezdno leto je čas, ki ga potrebuje Sonce na svoji navidezni poti po nebesni krogli, da se vrne v isto točko glede na oddaljene zvezde.
Gravitacijska konstanta in Sidersko leto · Seznam astronomskih vsebin in Sidersko leto ·
Sončev dan
Sončev dan je čas, v katerem za opazovalca na površini Zemlje Sonce enkrat navidezno obkroži Zemljo.
Gravitacijska konstanta in Sončev dan · Seznam astronomskih vsebin in Sončev dan ·
Sončeva masa
Sónčeva mása (oznaka m☉) je v astronomiji in astrofiziki enota za maso, ki se uporablja za izražanje in računanje mase galaksij, zvezd, planetov in drugih velikih nebesnih teles.
Gravitacijska konstanta in Sončeva masa · Seznam astronomskih vsebin in Sončeva masa ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Gravitacijska konstanta in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Gravitacijska konstanta in Splošna teorija relativnosti · Seznam astronomskih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Gravitacijska konstanta in Splošni gravitacijski zakon · Seznam astronomskih vsebin in Splošni gravitacijski zakon ·
Supernova tipa Ia
Supernova tipa Ia je posebna vrsta supernove.
Gravitacijska konstanta in Supernova tipa Ia · Seznam astronomskih vsebin in Supernova tipa Ia ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Gravitacijska konstanta in Svetloba · Seznam astronomskih vsebin in Svetloba ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Gravitacijska konstanta in Težni pospešek · Seznam astronomskih vsebin in Težni pospešek ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Gravitacijska konstanta in Težnost · Seznam astronomskih vsebin in Težnost ·
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Gravitacijska konstanta in Ubežna hitrost · Seznam astronomskih vsebin in Ubežna hitrost ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Gravitacijska konstanta in Vakuum · Seznam astronomskih vsebin in Vakuum ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Gravitacijska konstanta in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Gravitacijska konstanta in Zemlja · Seznam astronomskih vsebin in Zemlja ·
Zemljina masa
Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.
Gravitacijska konstanta in Zemljina masa · Seznam astronomskih vsebin in Zemljina masa ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin
Gravitacijska konstanta 108 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 1.66% = 38 / (108 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Gravitacijska konstanta in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
