Kazalo
80 odnosi: Adrien Auzout, Amiens, Astronom, Astronomija, Astronomska enota, Astronomsko telo, Christiaan Huygens, Collège de France, Daljnogled, Danska, Dolžina, Duhovnik, Efemeride, Ekvator, Francija, Francoska akademija znanosti, Francoska Gvajana, Francozi, Giovanni Domenico Cassini, Isaac Newton, Jean Richer, Jean-Baptiste Colbert, Jupiter, Keplerjevi zakoni, Kilometer, Kot, Krogla, La Flèche, Leča (optika), Lega, Lom svetlobe, Ludvik XIV. Francoski, Luna, Lunini kraterji, Meritev, Meter, Mikrometer, Mikroskop, Naravni satelit, Nebesno telo, Nicolas-Louis de Lacaille, Nizkozemeljska orbita, Nutacija, Observatorij, Observatorij Pariz, Ole Christensen Rømer, Opozicija (astronomija), Optična napaka, Orion (ozvezdje), Orionova meglica, ... Razširi indeks (30 več) »
- Francoski geodeti
- Rojeni leta 1620
- Umrli leta 1682
Adrien Auzout
Adrien Auzout, francoski astronom in fizik, * 28. januar 1622, Rouen, Francija, † 23. maj 1691, Rim, Italija.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Adrien Auzout
Amiens
Amiens je zgodovinsko glavno mesto in občina severne francoske regije Pikardije, prefektura departmaja Somme.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Amiens
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Astronomija
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Astronomska enota
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Astronomsko telo
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Christiaan Huygens
Collège de France
Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Collège de France
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Daljnogled
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Danska
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Dolžina
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Duhovnik
Efemeride
Efemeríde (ephēmerís – dnevno, – dnevnik) so tabele s podatki o legi nebesnih teles v odvisnosti od časa.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Efemeride
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Ekvator
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Francoska akademija znanosti
Francoska Gvajana
Francoska Gvajana (francosko Guyane française, uradno Guyane) je francoski čezmorski departma v Južni Ameriki.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Francoska Gvajana
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Francozi
Giovanni Domenico Cassini
Giovanni Domenico Cassini I. (tudi Giandomenico), italijansko-francoski matematik, astronom in inženir, * 8. junij 1625, Perinaldo, Genovska republika, † 14. september 1712, Pariz, Francija.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Giovanni Domenico Cassini
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Isaac Newton
Jean Richer
Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Jean Richer
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Jean-Baptiste Colbert
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Jupiter
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Keplerjevi zakoni
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Kilometer
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Kot
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Krogla
La Flèche
La Flèche je naselje in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Sarthe.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in La Flèche
Leča (optika)
Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Leča (optika)
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Lega
Lom svetlobe
lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Lom svetlobe
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Ludvik XIV. Francoski
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Luna
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Lunini kraterji
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Meritev
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Meter
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Mikrometer
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Mikroskop
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Naravni satelit
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Nebesno telo
Nicolas-Louis de Lacaille
Abbé Nicolas Louis de Lacaille, francoski astronom, * 15. marec 1713, Rumigny, Ardeni, Francija, † 21. marec 1762, Pariz, Francija.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Nicolas-Louis de Lacaille
Nizkozemeljska orbita
Primerjava orbit različnih satelitov Nizkozemeljska orbita – NZO ((LEO)) je orbita z višino med 160 kilometrov (čas orbite 88 minut) in 2000 kilometrov (čas orbite 127 minut).
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Nizkozemeljska orbita
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Nutacija
Observatorij
Observatorij v Litvi Edinburški observatorij Observatórij je opazovalnica teles in pojavov v Vesolju.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Observatorij
Observatorij Pariz
Observatorij Pariz, južna stran Poldnevniška (ali Cassinijeva soba) v Observatoriju Pariz. Pariški poldnevnik je označen na tleh. Observatorij Pariz, pogled z vrha Stolpa Montparnasse Velika kupola v Meudonu Observatorij Pariz (tudi Pariški observatorij, izvirno ali Observatoire de Paris-Meudon; koda IAU 005) je najodličnejši astronomski observatorij v Franciji in eden največjih astronomskih središč na svetu.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Observatorij Pariz
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Ole Christensen Rømer
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Opozicija (astronomija)
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Optična napaka
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Orion (ozvezdje)
Orionova meglica
Panoramska slika središča meglice, kot jo je novembra 2003 posnel vesoljski teleskop Hubble. Vidno polje obsega približno 2,5 svetlobnih let. Na sredini levo je vidna kopica Trapez. ''Vir:NASA''. Oriónova meglíca (tudi Velíka meglíca, Oriónov mèč in znana tudi kot Messier 42, M42 ali NGC 1976) je difuzna (emisijska) meglica v ozvezdju Oriona.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Orionova meglica
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Paralaksa
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Pariz
Philippe de La Hire
Philippe de La Hire (ali Lahire), francoski matematik, astronom, fizik, prirodoslovec in slikar, * 18. marec 1640, Pariz, Francija, † 21. april 1718, Pariz.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Philippe de La Hire
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Pierre Gassendi
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Poldnevnik
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Profesor
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Rektascenzija
Seženj
Séženj (tudi kláftra) je stara enota za dolžino.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Seženj
Sekstant (razločitev)
Izraz sekstant se lahko nanaša na.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Sekstant (razločitev)
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Severnica
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Sila
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Sončev mrk
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Splošni gravitacijski zakon
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Telo (fizika)
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Temperatura
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Točnost in natančnost
Triangulacija
sinusnem izreku. Triangulácija je način določanja lege triangulacijske točke s pomočjo trikotniških pravil in dveh točk z znanima koordinatama.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Triangulacija
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Tycho Brahe
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Udarni krater
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Ura
Uraniborg
Brahejev Uraniborg iz njegove knjige ''Astronomiae instauratae mechanica'' (1598) Glavna zgradba de Brahejevega Uraniborga iz Blaeujevega ''Velikega Atlasa'' (1663) Uraniborg je bil danski astronomski observatorij in alkimistični laboratorij, ki ga je ustanovil in vodil danski astronom, astrolog in alkimist Tycho de Brahe.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Uraniborg
Willebrord Snell van Royen
Willebrord Snell van Royen (latinizirano Snellius; tudi Snellitjs, Snellitis ali Snel) (van Roijen), nizozemski matematik, fizik in astronom, * 1580, (1591), Leiden, Nizozemska, † 30. oktober 1626, Leiden.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Willebrord Snell van Royen
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Zemljepisna širina
Zemljevid
Zemljevid ali geografska karta je tloris zemljišča oziroma zemeljskega površja v pomanjšani obliki, pri čemer večje objekte ponazarja s pomočjo posebnih signatur, pogojnih znakov oziroma simbolov, ki so razloženi v legendi.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Zemljevid
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Zvezda
Zvezdne steze
Znak ob 40. obletnici franšize ''Zvezdne steze''; na njem so uradni logotip, zvezdna ladja ''Enterprise'' in kapitana Kirk (William Shatner, levo) ter Spock (Leonard Nimoy) Zvézdne stèze (angleško Star Trek) označuje sedem znanstvenofantastičnih televizijskih nanizank, deset filmov in stotine romanov, računalniških iger in ostalih znanstvenofantastičnih del.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in Zvezdne steze
12. julij
12.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in 12. julij
1620
1620 (MDCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in 1620
1682
1682 (MDCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in 1682
21. julij
21.
Poglej Jean-Felix Picard (astronom) in 21. julij
Glej tudi
Francoski geodeti
Rojeni leta 1620
Umrli leta 1682
Prav tako znan kot Jean Picard.