Podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vesolje
Seznam astronomskih vsebin in Vesolje še 56 stvari v skupni (v Unijapedija): Andromedina galaksija, Antimaterija, Antropično načelo, Astronomija, Astronomsko telo, Elektromagnetno valovanje, Evklidska geometrija, Evklidski prostor, Galaksija, Geocentrični model, Geometrija, Giordano Bruno, Gravitacijska singularnost, Helij, Heliocentrični model, Hubblov zakon, Infrardeče valovanje, Isaac Newton, Jata galaksij, Johannes Kepler, Keplerjevi zakoni, Kozmologija, Kroglasta zvezdna kopica, Kvazar, Mirjam Dular, Nadjata, Narava, Naravni satelit, Nikolaj Kopernik, Oblika Vesolja, ..., Olbersov paradoks, Osončje, Parsek, Planet, Planetni sestav, Prapok, Prasevanje, Razsežnost (vektorski prostor), Rdeči premik, Rimska cesta (galaksija), Sonce, Spika (revija), Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Stephen Hawking, Supernova tipa Ia, Svetlobno leto, Težnost, Temna energija, Temna snov, Tycho Brahe, Vidni spekter, Vodik, Zemlja, Zunajosončni planet, Zvezda. Razširi indeks (26 več) »
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez prečke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Andromedina galaksija in Seznam astronomskih vsebin · Andromedina galaksija in Vesolje ·
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Antimaterija in Seznam astronomskih vsebin · Antimaterija in Vesolje ·
Antropično načelo
Antrópično načêlo je v filozofiji načelo, ki v najpreprostejši obliki določa, da mora biti vsaka veljavna teorija o Vesolju skladna s človekovim obstojem kot živim bitjem na podlagi ogljika v danem času in prostoru.
Antropično načelo in Seznam astronomskih vsebin · Antropično načelo in Vesolje ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Astronomija in Vesolje ·
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin · Astronomsko telo in Vesolje ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Seznam astronomskih vsebin · Elektromagnetno valovanje in Vesolje ·
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Evklidska geometrija in Seznam astronomskih vsebin · Evklidska geometrija in Vesolje ·
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Evklidski prostor in Seznam astronomskih vsebin · Evklidski prostor in Vesolje ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Seznam astronomskih vsebin · Galaksija in Vesolje ·
Geocentrični model
''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.
Geocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Geocentrični model in Vesolje ·
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Geometrija in Seznam astronomskih vsebin · Geometrija in Vesolje ·
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Giordano Bruno in Seznam astronomskih vsebin · Giordano Bruno in Vesolje ·
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Gravitacijska singularnost in Seznam astronomskih vsebin · Gravitacijska singularnost in Vesolje ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Seznam astronomskih vsebin · Helij in Vesolje ·
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Heliocentrični model in Seznam astronomskih vsebin · Heliocentrični model in Vesolje ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Hubblov zakon in Seznam astronomskih vsebin · Hubblov zakon in Vesolje ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Seznam astronomskih vsebin · Infrardeče valovanje in Vesolje ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin · Isaac Newton in Vesolje ·
Jata galaksij
Jata galaksij Abell 2744. Jata galaksij (ali galaktična jata) je gravitacijsko vezana združba, v kateri je več deset pa do več sto galaksij.
Jata galaksij in Seznam astronomskih vsebin · Jata galaksij in Vesolje ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Seznam astronomskih vsebin · Johannes Kepler in Vesolje ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Keplerjevi zakoni in Seznam astronomskih vsebin · Keplerjevi zakoni in Vesolje ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Seznam astronomskih vsebin · Kozmologija in Vesolje ·
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Kroglasta zvezdna kopica in Seznam astronomskih vsebin · Kroglasta zvezdna kopica in Vesolje ·
Kvazar
Umetnikova upodobitev rastočega kvazarja HST Kvázar (angleško quasar, kratica od QUASi-stellAR radio source, navidezno zvezdni radijski vir) je astronomsko telo, ki je izredno močno in oddaljeno aktivno galaktično jedro.
Kvazar in Seznam astronomskih vsebin · Kvazar in Vesolje ·
Mirjam Dular
Mirjam Dular, rojena Galičič, slovenska astronomka.
Mirjam Dular in Seznam astronomskih vsebin · Mirjam Dular in Vesolje ·
Nadjata
Zemljevid bližnjih nadjat Nadjate galaksij so velike strukture, sestavljene iz jat galaksij in so med največjimi znanimi strukturami v Vesolju (ne pa tudi največje).
Nadjata in Seznam astronomskih vsebin · Nadjata in Vesolje ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Seznam astronomskih vsebin · Narava in Vesolje ·
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Naravni satelit in Seznam astronomskih vsebin · Naravni satelit in Vesolje ·
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Nikolaj Kopernik in Seznam astronomskih vsebin · Nikolaj Kopernik in Vesolje ·
Oblika Vesolja
Oblíka Vesólja je izraz, ki se uporablja za geometrijo (ukrivljenost in topologijo) prostorskega dela Vesolja (temu rečemo tudi oblika prostora) ali bolj splošno za obliko celotnega prostor-časa.
Oblika Vesolja in Seznam astronomskih vsebin · Oblika Vesolja in Vesolje ·
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.
Olbersov paradoks in Seznam astronomskih vsebin · Olbersov paradoks in Vesolje ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Osončje in Vesolje ·
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Parsek in Seznam astronomskih vsebin · Parsek in Vesolje ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Seznam astronomskih vsebin · Planet in Vesolje ·
Planetni sestav
Planetni sestav oz.
Planetni sestav in Seznam astronomskih vsebin · Planetni sestav in Vesolje ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Prapok in Seznam astronomskih vsebin · Prapok in Vesolje ·
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin · Prasevanje in Vesolje ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Razsežnost (vektorski prostor) in Seznam astronomskih vsebin · Razsežnost (vektorski prostor) in Vesolje ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Rdeči premik in Seznam astronomskih vsebin · Rdeči premik in Vesolje ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin · Rimska cesta (galaksija) in Vesolje ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Sonce in Vesolje ·
Spika (revija)
Spika je slovenska poljudnoznastvena astronomska revija, ki izhaja od leta 1993.
Seznam astronomskih vsebin in Spika (revija) · Spika (revija) in Vesolje ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Seznam astronomskih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Splošna teorija relativnosti in Vesolje ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Seznam astronomskih vsebin in Splošni gravitacijski zakon · Splošni gravitacijski zakon in Vesolje ·
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Seznam astronomskih vsebin in Stephen Hawking · Stephen Hawking in Vesolje ·
Supernova tipa Ia
Supernova tipa Ia je posebna vrsta supernove.
Seznam astronomskih vsebin in Supernova tipa Ia · Supernova tipa Ia in Vesolje ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Seznam astronomskih vsebin in Svetlobno leto · Svetlobno leto in Vesolje ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Seznam astronomskih vsebin in Težnost · Težnost in Vesolje ·
Temna energija
language.
Seznam astronomskih vsebin in Temna energija · Temna energija in Vesolje ·
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Seznam astronomskih vsebin in Temna snov · Temna snov in Vesolje ·
Tycho Brahe
Zidni kvadrant s premerom 3 m (Tycho de Brahe 1598) Tycho de Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe, danski astronom in astrolog, * 14. december 1546, Knudstrup na Schonenu, Skanija, južna Švedska (tedaj del Danske), † 24. oktober 1601, Praga, Češka.
Seznam astronomskih vsebin in Tycho Brahe · Tycho Brahe in Vesolje ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter · Vesolje in Vidni spekter ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Seznam astronomskih vsebin in Vodik · Vesolje in Vodik ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Vesolje in Zemlja ·
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Seznam astronomskih vsebin in Zunajosončni planet · Vesolje in Zunajosončni planet ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam astronomskih vsebin in Vesolje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vesolje
Primerjava med Seznam astronomskih vsebin in Vesolje
Seznam astronomskih vsebin 2175 odnose, medtem ko je Vesolje 132. Saj imajo skupno 56, indeks Jaccard je 2.43% = 56 / (2175 + 132).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam astronomskih vsebin in Vesolje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: