Podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter
Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Astronomija, Astronomsko telo, Barva, Dan, Dopplerjev pojav, Helij, Infrardeče valovanje, Isaac Newton, Mavrica, Nebesno telo, Optika, Osončje, Ozračje, Planet, Radialna hitrost, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spektroskopija, Težnost, Teden, Ultravijolično valovanje, Vakuum, Voda, Zemlja, Zunajosončni planet, Zvezda.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Seznam astronomskih vsebin · Astronomija in Vidni spekter ·
Astronomsko telo
Astronomsko telo ali astronomski objekt je vsako naravno telo v vesoljskem prostoru zunaj Zemlje.
Astronomsko telo in Seznam astronomskih vsebin · Astronomsko telo in Vidni spekter ·
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Barva in Seznam astronomskih vsebin · Barva in Vidni spekter ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Dan in Seznam astronomskih vsebin · Dan in Vidni spekter ·
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Dopplerjev pojav in Seznam astronomskih vsebin · Dopplerjev pojav in Vidni spekter ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Seznam astronomskih vsebin · Helij in Vidni spekter ·
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Infrardeče valovanje in Seznam astronomskih vsebin · Infrardeče valovanje in Vidni spekter ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin · Isaac Newton in Vidni spekter ·
Mavrica
Dvojna mavrica. Sonce je za opazovalcem. Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv.
Mavrica in Seznam astronomskih vsebin · Mavrica in Vidni spekter ·
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Nebesno telo in Seznam astronomskih vsebin · Nebesno telo in Vidni spekter ·
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Optika in Seznam astronomskih vsebin · Optika in Vidni spekter ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Osončje in Vidni spekter ·
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Ozračje in Seznam astronomskih vsebin · Ozračje in Vidni spekter ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Planet in Seznam astronomskih vsebin · Planet in Vidni spekter ·
Radialna hitrost
lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.
Radialna hitrost in Seznam astronomskih vsebin · Radialna hitrost in Vidni spekter ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Sonce in Vidni spekter ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Seznam astronomskih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja · Spekter elektromagnetnega valovanja in Vidni spekter ·
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Seznam astronomskih vsebin in Spektralna črta · Spektralna črta in Vidni spekter ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Seznam astronomskih vsebin in Spektroskopija · Spektroskopija in Vidni spekter ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Seznam astronomskih vsebin in Težnost · Težnost in Vidni spekter ·
Teden
Téden je časovna enota, daljša od dneva in krajša od meseca.
Seznam astronomskih vsebin in Teden · Teden in Vidni spekter ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Seznam astronomskih vsebin in Ultravijolično valovanje · Ultravijolično valovanje in Vidni spekter ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Seznam astronomskih vsebin in Vakuum · Vakuum in Vidni spekter ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Seznam astronomskih vsebin in Voda · Vidni spekter in Voda ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Seznam astronomskih vsebin in Zemlja · Vidni spekter in Zemlja ·
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Seznam astronomskih vsebin in Zunajosončni planet · Vidni spekter in Zunajosončni planet ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Seznam astronomskih vsebin in Zvezda · Vidni spekter in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter
Primerjava med Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter
Seznam astronomskih vsebin 2175 odnose, medtem ko je Vidni spekter 59. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 1.21% = 27 / (2175 + 59).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam astronomskih vsebin in Vidni spekter. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: