Kazalo
35 odnosi: Astronom, Avignon, Bela pritlikavka, Daljnogled, Francija, Francozi, Johann Elert Bode, Johann Heinrich Lambert, Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande, Jupiter, Komet, Krogla, Lega, Lira (ozvezdje), Milimeter, Navidezni sij, Nebo, Obročasta meglica, Planet, Planetarna meglica, Plin, Refraktor, Sekunda, Sončeva pega, Sonce, Svetlobno leto, Tir, Toulouse, Uran (planet), Zvezda, Zvezdni katalog, 1718, 18. januar, 1802, 23. november.
- Rojeni leta 1718
- Umrli leta 1802
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Astronom
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Avignon
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Bela pritlikavka
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Daljnogled
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Francozi
Johann Elert Bode
Johann Elert Bode (tudi Elbert), nemški astronom, * 19. januar 1747, Hamburg, Nemčija, † 23. november 1826, Berlin, Nemčija.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Johann Elert Bode
Johann Heinrich Lambert
Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Johann Heinrich Lambert
Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande
Pokopališču Père-Lachaise Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande (tudi Jér Le Français de la Lande), francoski astronom, matematik, pisatelj, enciklopedist in prostozidar, * 11. julij 1732, Bourg-en-Bress, departma Ain, Francija, † 4. april 1807, Pariz, Francija.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Jupiter
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Komet
Krogla
Krogla Krógla je v matematiki okroglo simetrično telo.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Krogla
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Lega
Lira (ozvezdje)
Lira je majhno ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Lira (ozvezdje)
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Milimeter
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Navidezni sij
Nebo
Običajno nebo Nevihtno nebo sončnem zahod na morju Nebó je grobo rečeno del atmosfere nebesnega telesa, ki je vidno s površja ali vesolja.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Nebo
Obročasta meglica
Lega Obročaste meglice Obróčasta meglíca (tudi Kolobárjasta meglíca, Messier 57 ali NGC 6720) je planetarna meglica v ozvezdju Lire.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Obročasta meglica
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Planet
Planetarna meglica
Zmaja 2011. Lisičke, prva odkrita planetarna meglica Vodnarja Dvojčkov Planetárna meglíca ali planétna meglíca je astronomsko telo (vrsta emisijske meglice), ki ga tvori približno okrogla razširjajoča, sevajoča lupina ioniziranega plina, nastala v fazi asimptotične veje orjakinj iz določenih tipov srednjemasivnih zvezd, na koncu svojih življenj.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Planetarna meglica
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Plin
Refraktor
palcev), 1921 Refráktor je lečni daljnogled za astronomska opazovanja.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Refraktor
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Sekunda
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Sončeva pega
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Sonce
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Svetlobno leto
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Tir
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Toulouse
Uran (planet)
Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Uran (planet)
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Zvezda
Zvezdni katalog
1690 Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in Zvezdni katalog
1718
1718 (MDCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in 1718
18. januar
18.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in 18. januar
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in 1802
23. november
23.
Poglej Antoine Darquier de Pellepoix in 23. november