Saturn in Seznam astronomskih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Saturn in Seznam astronomskih vsebin

Saturn vs. Seznam astronomskih vsebin

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju. Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Astronomska enota in Saturn · Astronomska enota in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Atlas (luna)

Átlas (grško Άτλας: Átlas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Atlas (luna) in Saturn · Atlas (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Dan in Saturn · Dan in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Diona (luna)

Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.

Diona (luna) in Saturn · Diona (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ekvator

Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.

Ekvator in Saturn · Ekvator in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Enkelad

Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.

Enkelad in Saturn · Enkelad in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Epimetej (luna)

Epimetej (grško Επιμηθεύς: Epimeteús) je Saturnov notranji naravni satelit.

Epimetej (luna) in Saturn · Epimetej (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Epoha (astronomija)

Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.

Epoha (astronomija) in Saturn · Epoha (astronomija) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Fojba (luna)

Fojba je nepravilni naravni satelit Saturna iz Nordijske skupine.

Fojba (luna) in Saturn · Fojba (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Helena (luna)

Helena (grško Ἑλένη: Eléne) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.

Helena (luna) in Saturn · Helena (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Helij in Saturn · Helij in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Hiperion (luna)

Hipérion (tudi Hipejron) (grško ‘Υπερίων: 'Yperíon) je Saturnov naravni satelit.

Hiperion (luna) in Saturn · Hiperion (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jan (luna)

Janus (grško Ιανός: Ianós) je Saturnov notranji naravni satelit.

Jan (luna) in Saturn · Jan (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Japet (luna)

Japet (grško Ιαπετός: Iapetós) je sedemnajsti od Saturnovih znanih naravnih satelitov in je tretji največji.

Japet (luna) in Saturn · Japet (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Julijansko leto in Saturn · Julijansko leto in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Saturn · Jupiter in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Kalipso (luna)

Legi lun Telesta in Kalipso v odnosu do Tetide. (Prikazane razdalje niso v pravilnem razmerju) Kalipso (starogrško: Kalipsó) je Saturnov notranji pravilni naravni satelit.

Kalipso (luna) in Saturn · Kalipso (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Led in Saturn · Led in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Merkur

Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.

Merkur in Saturn · Merkur in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Mimas (luna)

Mimas (grško Μίμᾱς: Mímas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Mimas (luna) in Saturn · Mimas (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Naravni satelit in Saturn · Naravni satelit in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Neptun

Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.

Neptun in Saturn · Neptun in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Ogljik in Saturn · Ogljik in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Osončje in Saturn · Osončje in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pan (luna)

Pán (grško Πάν: Pán) je Saturnu najbližji naravni satelit.

Pan (luna) in Saturn · Pan (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Pandora (luna)

Pandóra (grško Πανδώρα: Pandóra) je Saturnov notranji naravni satelit.

Pandora (luna) in Saturn · Pandora (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Planet in Saturn · Planet in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Plinasti orjak

Sončevo ploskvijo Plínasti orják je velik planet, ki ni sestavljen pretežno iz kamnin ali druge trdne snovi.

Plinasti orjak in Saturn · Plinasti orjak in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Prometej (luna)

Prometéj (grško Προμηθέας: Prometéas) je Saturnov notranji naravni satelit.

Prometej (luna) in Saturn · Prometej (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Rea (luna)

Rea (grško Ῥέᾱ: Rea) je drugi največji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Osončju.

Rea (luna) in Saturn · Rea (luna) in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Saturnovi naravni sateliti

Danes poznamo vsaj 60 Saturnovih naravnih satelitov.

Saturn in Saturnovi naravni sateliti · Saturnovi naravni sateliti in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Saturn in Sonce · Seznam astronomskih vsebin in Sonce · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Saturn in Težni pospešek · Seznam astronomskih vsebin in Težni pospešek · Poglej več »

Tetija (luna)

Tétija (grško Τηθύς: Tetís) je Saturnov notranji naravni satelit.

Saturn in Tetija (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Tetija (luna) · Poglej več »

Titan (luna)

Titan v naravnih barvah, kot ga je posnela sonda ''Cassini''. Slika je zamegljena zaradi oblakov organodušikovih spojin. Titan (grško: Titán) je največji Saturnov naravni satelit in drugi največji naravni satelit v Osončju.

Saturn in Titan (luna) · Seznam astronomskih vsebin in Titan (luna) · Poglej več »

Uran (planet)

Urán je zunanji, sedmi planet od Sonca v Osončju.

Saturn in Uran (planet) · Seznam astronomskih vsebin in Uran (planet) · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Saturn in Voda · Seznam astronomskih vsebin in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Saturn in Vodik · Seznam astronomskih vsebin in Vodik · Poglej več »

Zemljina masa

Nasinim satelitom LAGEOS so točno izmerili Zemljino gravitacijo in z njo njeno maso. Zemljina masa (oznaka M🜨) je v astronomiji enota za maso Zemlje.

Saturn in Zemljina masa · Seznam astronomskih vsebin in Zemljina masa · Poglej več »