Podobnosti med Prapok in Seznam astronomskih vsebin
Prapok in Seznam astronomskih vsebin še 38 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Aleksander Aleksandrovič Fridman, Daljnogled, Edwin Powell Hubble, Fred Hoyle, Galaksija, Georges Lemaître, Gravitacijska singularnost, Gravitacijsko polje, Hubblov zakon, Kefeidna spremenljivka, Kozmični žarki, Kozmološka konstanta, Kozmološko načelo, Kozmologija, Kvantna gravitacija, Leto, Meglica, Neskončnost, Prasevanje, Pritlikava galaksija, Razdalja, Rdeči premik, Rimska cesta (galaksija), Satelit, Splošna teorija relativnosti, Spremenljivka (zvezda), Stephen Hawking, Supernova, Temna energija, ..., Temna snov, Teorija mirujočega stanja, Točka, Vesolje, Vesoljska sonda, Vesoljski teleskop Hubble, Vesto Melvin Slipher, Zemlja. Razširi indeks (8 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Prapok · Albert Einstein in Seznam astronomskih vsebin ·
Aleksander Aleksandrovič Fridman
Fotografija Aleksandra Aleksandroviča Fridmana, Kijev, avgust 1916 Aleksander Aleksandrovič Fridman, ruski matematik, fizik, kozmolog in geofizik, * 16. junij (4. junij, ruski koledar) 1888, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 16. september 1925, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).
Aleksander Aleksandrovič Fridman in Prapok · Aleksander Aleksandrovič Fridman in Seznam astronomskih vsebin ·
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Daljnogled in Prapok · Daljnogled in Seznam astronomskih vsebin ·
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Edwin Powell Hubble in Prapok · Edwin Powell Hubble in Seznam astronomskih vsebin ·
Fred Hoyle
Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.
Fred Hoyle in Prapok · Fred Hoyle in Seznam astronomskih vsebin ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Prapok · Galaksija in Seznam astronomskih vsebin ·
Georges Lemaître
Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.
Georges Lemaître in Prapok · Georges Lemaître in Seznam astronomskih vsebin ·
Gravitacijska singularnost
Gravitacíjska síngularnost (tudi ~ singulárnost in próstor-časóvna singularnost) nastopi, kadar astrofizikalni model, po navadi temelječ na splošni teoriji relativnosti, napove točko neskončne ukrivljenosti.
Gravitacijska singularnost in Prapok · Gravitacijska singularnost in Seznam astronomskih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Prapok · Gravitacijsko polje in Seznam astronomskih vsebin ·
Hubblov zakon
Hubblov zakon je kozmološka izjava, da je rdeči premik svetlobe iz oddaljenih galaksij sorazmerna z njihovo oddaljenostjo.
Hubblov zakon in Prapok · Hubblov zakon in Seznam astronomskih vsebin ·
Kefeidna spremenljivka
Kefeídne spremenljívke ali kefeíde spadajo med spremenljivke in so rumene nadorjakinje v pozni stopnji razvoja.
Kefeidna spremenljivka in Prapok · Kefeidna spremenljivka in Seznam astronomskih vsebin ·
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Kozmični žarki in Prapok · Kozmični žarki in Seznam astronomskih vsebin ·
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.
Kozmološka konstanta in Prapok · Kozmološka konstanta in Seznam astronomskih vsebin ·
Kozmološko načelo
Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.
Kozmološko načelo in Prapok · Kozmološko načelo in Seznam astronomskih vsebin ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Kozmologija in Prapok · Kozmologija in Seznam astronomskih vsebin ·
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Kvantna gravitacija in Prapok · Kvantna gravitacija in Seznam astronomskih vsebin ·
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Leto in Prapok · Leto in Seznam astronomskih vsebin ·
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Meglica in Prapok · Meglica in Seznam astronomskih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Neskončnost in Prapok · Neskončnost in Seznam astronomskih vsebin ·
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Prapok in Prasevanje · Prasevanje in Seznam astronomskih vsebin ·
Pritlikava galaksija
ESA) Lovskih psih (Slika: NASA/ESA/A. Aloisi (STScI/ESA)/The Hubble Heritage (STScI/AURA)-ESA/Hubble Collaboration) Pritlíkava galaksíja je galaksija, sestavljena iz nekaj milijard zvezd, kar je veliko manj kot v naši Galaksiji, ki ima 200 do 400 milijard zvezd.
Prapok in Pritlikava galaksija · Pritlikava galaksija in Seznam astronomskih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Prapok in Razdalja · Razdalja in Seznam astronomskih vsebin ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Prapok in Rdeči premik · Rdeči premik in Seznam astronomskih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Prapok in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam astronomskih vsebin ·
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Prapok in Satelit · Satelit in Seznam astronomskih vsebin ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Prapok in Splošna teorija relativnosti · Seznam astronomskih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Spremenljivka (zvezda)
Rdeča spremenljivka V838 Monocerotis Spremenljívke ali spremenljíve zvézde so zvezde, katerih absolutni izsev se spreminja.
Prapok in Spremenljivka (zvezda) · Seznam astronomskih vsebin in Spremenljivka (zvezda) ·
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Prapok in Stephen Hawking · Seznam astronomskih vsebin in Stephen Hawking ·
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Prapok in Supernova · Seznam astronomskih vsebin in Supernova ·
Temna energija
language.
Prapok in Temna energija · Seznam astronomskih vsebin in Temna energija ·
Temna snov
263x263px Tèmna snóv je domnevna vrsta snovi, ki je ni moč zaznati po njenem oddanem sevanju.
Prapok in Temna snov · Seznam astronomskih vsebin in Temna snov ·
Teorija mirujočega stanja
Teoríjo mirujóčega stánja so razvili leta 1948 Fred Hoyle, Hermann Bondi in Thomas Gold kot protiutež teoriji prapoka.
Prapok in Teorija mirujočega stanja · Seznam astronomskih vsebin in Teorija mirujočega stanja ·
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Prapok in Točka · Seznam astronomskih vsebin in Točka ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Prapok in Vesolje · Seznam astronomskih vsebin in Vesolje ·
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Prapok in Vesoljska sonda · Seznam astronomskih vsebin in Vesoljska sonda ·
Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled;, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje.
Prapok in Vesoljski teleskop Hubble · Seznam astronomskih vsebin in Vesoljski teleskop Hubble ·
Vesto Melvin Slipher
Vesto Melvin Slipher, ameriški astronom, * 11. november 1875, Mulberry, Indiana, ZDA, † 8. november 1969, Flagstaff, Arizona, ZDA.
Prapok in Vesto Melvin Slipher · Seznam astronomskih vsebin in Vesto Melvin Slipher ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Prapok in Seznam astronomskih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Prapok in Seznam astronomskih vsebin
Primerjava med Prapok in Seznam astronomskih vsebin
Prapok 70 odnose, medtem ko je Seznam astronomskih vsebin 2175. Saj imajo skupno 38, indeks Jaccard je 1.69% = 38 / (70 + 2175).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Prapok in Seznam astronomskih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: