Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Jožef Stefan in Seznam fizikalnih vsebin

Jožef Stefan vs. Seznam fizikalnih vsebin

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija). Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Absolutna temperatura

Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.

Absolutna temperatura in Jožef Stefan · Absolutna temperatura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Akustika in Jožef Stefan · Akustika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Andreas von Ettingshausen

Baron Andreas von Ettingshausen, nemški matematik in fizik, * 25. november 1796, Heidelberg, Nemčija, † 25. maj 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Andreas von Ettingshausen in Jožef Stefan · Andreas von Ettingshausen in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Annalen der Physik in Jožef Stefan · Annalen der Physik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Jožef Stefan · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Brezrazsežna količina in Jožef Stefan · Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Celzijeva temperaturna lestvica in Jožef Stefan · Celzijeva temperaturna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Christian Andreas Doppler in Jožef Stefan · Christian Andreas Doppler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Difuzija

Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.

Difuzija in Jožef Stefan · Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dušilka

Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.

Dušilka in Jožef Stefan · Dušilka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eksperimentalna fizika

Eksperimentálna fízika je znotraj fizike kategorija disciplin in področij (poddisciplin), ki se osredotoča na opazovanje fizikalnih pojavov, da bi pridobila podatke o Vesolju.

Eksperimentalna fizika in Jožef Stefan · Eksperimentalna fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Električna napetost in Jožef Stefan · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni krog

Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.

Električni krog in Jožef Stefan · Električni krog in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Jožef Stefan · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Elektrika in magnetizem in Jožef Stefan · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Elektromagnetno polje in Jožef Stefan · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Elektrotehnika in Jožef Stefan · Elektrotehnika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Jožef Stefan · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Ernst Mach in Jožef Stefan · Ernst Mach in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Erwin Schrödinger in Jožef Stefan · Erwin Schrödinger in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Fazni prehod in Jožef Stefan · Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Jožef Stefan · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Fizikalna konstanta in Jožef Stefan · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Fizikalni zakon in Jožef Stefan · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Franz Serafin Exner

Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.

Franz Serafin Exner in Jožef Stefan · Franz Serafin Exner in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Frekvenca in Jožef Stefan · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Friedrich Hasenöhrl

Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Friedrich Hasenöhrl in Jožef Stefan · Friedrich Hasenöhrl in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Heinrich Rudolf Hertz

Heinrich Rudolf Hertz, nemški fizik, * 22. februar 1857, Hamburg, Nemčija, † 1. januar 1894, Bonn, Nemčija.

Heinrich Rudolf Hertz in Jožef Stefan · Heinrich Rudolf Hertz in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Jožef Stefan · Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Indukcijski zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke. Predznak inducirane napetosti razlaga Lenzovo pravilo, po katerem se v zanki inducirani tok, ki skuša zaradi lastne indukcije s svojim magnetnim poljem nasprotovati spremembi, ki ga je povzročila. Indukcijski zakon predstavlja eno od Maxwellovih enačb. Zakon nosi ime po angleškem fiziku Michaelu Faradayu, ki ga je leta 1831 prvi podal v matematični obliki.

Indukcijski zakon in Jožef Stefan · Indukcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Induktivnost in Jožef Stefan · Induktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Interferenca in Jožef Stefan · Interferenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izhlapevanje

Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.

Izhlapevanje in Jožef Stefan · Izhlapevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izparevanje

Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoče stanje) v plinasto agregatno stanje.

Izparevanje in Jožef Stefan · Izparevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

James Clerk Maxwell in Jožef Stefan · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Johann Josef Loschmidt

Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Johann Josef Loschmidt in Jožef Stefan · Johann Josef Loschmidt in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

John William Strutt Rayleigh in Jožef Stefan · John William Strutt Rayleigh in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Jožef Stefan in Jurij Vega · Jurij Vega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kaplja

pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.

Jožef Stefan in Kaplja · Kaplja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Jožef Stefan in Kinetična teorija plinov · Kinetična teorija plinov in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Jožef Stefan in Kožni pojav · Kožni pojav in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Jožef Stefan in Kristal · Kristal in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Led

Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.

Jožef Stefan in Led · Led in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Jožef Stefan in Ludwig Edward Boltzmann · Ludwig Edward Boltzmann in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Jožef Stefan in Magnet · Magnet in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Maxwell-Stefanova difuzija

normalnem tlaku Maxwell-Stefanova difuzíja (ali Stefan-Maxwellova difuzija) je model opisa difuzije v večkomponentnih sistemih.

Jožef Stefan in Maxwell-Stefanova difuzija · Maxwell-Stefanova difuzija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Jožef Stefan in Mehanika · Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Jožef Stefan in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Jožef Stefan in Obzornik za matematiko in fiziko · Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Jožef Stefan in Optika · Optika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Jožef Stefan in Paul Ehrenfest · Paul Ehrenfest in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckov sistem enot

Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.

Jožef Stefan in Planckov sistem enot · Planckov sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Jožef Stefan in Planckov zakon · Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Plin

Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.

Jožef Stefan in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Jožef Stefan in Polarizacija valovanja · Polarizacija valovanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Presek (revija)

Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.

Jožef Stefan in Presek (revija) · Presek (revija) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radijski valovi

Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.

Jožef Stefan in Radijski valovi · Radijski valovi in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Raztopina

vode) z raztapljanjem soli v vodi Raztopína je v kemiji homogena zmes sestavljena iz dveh ali več substanc.

Jožef Stefan in Raztopina · Raztopina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Richard von Mises

Richard Edler von Mises, avstrijski fizik in matematik, * 19. april 1883, Lemberg, Avstro-Ogrska (sedaj Lvov, Ukrajina), † 14. julij 1953, Boston, Massachusetts, ZDA.

Jožef Stefan in Richard von Mises · Richard von Mises in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sevanje

Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.

Jožef Stefan in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Jožef Stefan in Sipanje · Seznam fizikalnih vsebin in Sipanje · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Jožef Stefan in Stefan-Boltzmannov zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Stefanov tok

Stefanov tok je transportni pojav, ki se nanaša na gibanje atomov, molekul v tekočinah (po navadi v plinski fazi), ki ga povzročajo kemijske vrste v stiku z mejno ploskvijo.

Jožef Stefan in Stefanov tok · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanov tok · Poglej več »

Stefanova enačba

Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.

Jožef Stefan in Stefanova enačba · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova enačba · Poglej več »

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Jožef Stefan in Stefanova konstanta · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova konstanta · Poglej več »

Stefanova naloga

difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za parabolično parcialno diferencialno enačbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s časom premika.

Jožef Stefan in Stefanova naloga · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanova naloga · Poglej več »

Stefanovo število

Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.

Jožef Stefan in Stefanovo število · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Jožef Stefan in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Taljenje

vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.

Jožef Stefan in Taljenje · Seznam fizikalnih vsebin in Taljenje · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Jožef Stefan in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Jožef Stefan in Termodinamika · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Jožef Stefan in Toplotna prevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Toplotno sevanje

vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.

Jožef Stefan in Toplotno sevanje · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno sevanje · Poglej več »

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Jožef Stefan in Transportni pojav · Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Jožef Stefan in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Jožef Stefan in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Poglej več »