Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin
Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin še 69 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Anizotropija, Atom, Baker, Baterija (elektrika), Bela pritlikavka, Destilacija, Dušik, Eksotermna reakcija, Električna prevodnost, Električni izolator, Električni prevodnik, Elektrika, Elektroda, Elektromotor, Elektron, Elektronika, Feromagnetizem, Germanij, Helij, Ion, Izotop, Izotropija, Jedrski reaktor, Kemična vez, Kemijski element, Kemijski simbol, Kisik, Klor, Komet, ..., Kovalentna vez, Kozmični žarki, Kristal, Kubični kristalni sistem, Meteorit, Moderator (reaktor), Mohsova trdotna lestvica, Osončje, Planet, Platina, Polarnost, Polimer, Polprevodnik, Radioaktivni izotop, Ravnovesno stanje (fizika), Razpolovni čas, Redoks reakcija, Renij, Rentgenski žarki, Silicij, Spojina, Steklo, Sublimacija, Svinec, Tona, Topilo, Toplotna prevodnost, Trdota, Trojna točka, Valenca, Van der Waalsova sila, Vodik, Volfram, Vrstno število, Zemlja, Zlato, Zlitina, Zračni tlak, Zvezda. Razširi indeks (39 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Ogljik · Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Anizotropija in Ogljik · Anizotropija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Ogljik · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Baker in Ogljik · Baker in Seznam fizikalnih vsebin ·
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Baterija (elektrika) in Ogljik · Baterija (elektrika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Bela pritlikavka in Ogljik · Bela pritlikavka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Destilacija in Ogljik · Destilacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Ogljik · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Eksotermna reakcija in Ogljik · Eksotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Električna prevodnost in Ogljik · Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Električni izolator in Ogljik · Električni izolator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Električni prevodnik in Ogljik · Električni prevodnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Elektrika in Ogljik · Elektrika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Elektroda in Ogljik · Elektroda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromotor
Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.
Elektromotor in Ogljik · Elektromotor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Ogljik · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Elektronika in Ogljik · Elektronika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Feromagnetizem in Ogljik · Feromagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Germanij
Germánij (iz latinske besede Germania, ki označuje Nemčijo, domovino njegovega odkritelja) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ge in atomsko število 32.
Germanij in Ogljik · Germanij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Ogljik · Helij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Ion in Ogljik · Ion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Izotop in Ogljik · Izotop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izotropija
Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.
Izotropija in Ogljik · Izotropija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Jedrski reaktor in Ogljik · Jedrski reaktor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemična vez in Ogljik · Kemična vez in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Kemijski element in Ogljik · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Kemijski simbol in Ogljik · Kemijski simbol in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Ogljik · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Klor in Ogljik · Klor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Ogljik · Komet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kovalentna vez in Ogljik · Kovalentna vez in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Kozmični žarki in Ogljik · Kozmični žarki in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Kristal in Ogljik · Kristal in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kubični kristalni sistem
Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.
Kubični kristalni sistem in Ogljik · Kubični kristalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Meteorit in Ogljik · Meteorit in Seznam fizikalnih vsebin ·
Moderator (reaktor)
Moderator nevtronov je material, ki v jedrskem reaktorju upočasnjuje hitrost nevtronov.
Moderator (reaktor) in Ogljik · Moderator (reaktor) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Mohsova trdotna lestvica in Ogljik · Mohsova trdotna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Ogljik in Osončje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Ogljik in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Ogljik in Platina · Platina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Ogljik in Polarnost · Polarnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Polimer
Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.
Ogljik in Polimer · Polimer in Seznam fizikalnih vsebin ·
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Ogljik in Polprevodnik · Polprevodnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Ogljik in Radioaktivni izotop · Radioaktivni izotop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ravnovesno stanje (fizika)
Ravnovésno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem se s časom nič ne spremeni ne v sistemu, ne v njegovi okolici, porazdelitev delcev v sistemu po energiji pa ustreza Boltzmannovi porazdelitvi.
Ogljik in Ravnovesno stanje (fizika) · Ravnovesno stanje (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razpolovni čas
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Ogljik in Razpolovni čas · Razpolovni čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Ogljik in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Renij
Renij je kemični element s simbolom Re in atomskim številom 75.
Ogljik in Renij · Renij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Ogljik in Rentgenski žarki · Rentgenski žarki in Seznam fizikalnih vsebin ·
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Ogljik in Silicij · Seznam fizikalnih vsebin in Silicij ·
Spojina
Spojína se v kemiji imenuje snov, ki jo sestavljata dva ali več kemičnih elementov (prvin) v stalnem razmerju, ki določa spojino.
Ogljik in Spojina · Seznam fizikalnih vsebin in Spojina ·
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Ogljik in Steklo · Seznam fizikalnih vsebin in Steklo ·
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.
Ogljik in Sublimacija · Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija ·
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Ogljik in Svinec · Seznam fizikalnih vsebin in Svinec ·
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Ogljik in Tona · Seznam fizikalnih vsebin in Tona ·
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Ogljik in Topilo · Seznam fizikalnih vsebin in Topilo ·
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Ogljik in Toplotna prevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost ·
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Ogljik in Trdota · Seznam fizikalnih vsebin in Trdota ·
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Ogljik in Trojna točka · Seznam fizikalnih vsebin in Trojna točka ·
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Ogljik in Valenca · Seznam fizikalnih vsebin in Valenca ·
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Ogljik in Van der Waalsova sila · Seznam fizikalnih vsebin in Van der Waalsova sila ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Ogljik in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik ·
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Ogljik in Volfram · Seznam fizikalnih vsebin in Volfram ·
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Ogljik in Vrstno število · Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Ogljik in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Ogljik in Zlato · Seznam fizikalnih vsebin in Zlato ·
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Ogljik in Zlitina · Seznam fizikalnih vsebin in Zlitina ·
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Ogljik in Zračni tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Zračni tlak ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin
Ogljik 232 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 69, indeks Jaccard je 2.79% = 69 / (232 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
