Ernst Karl Abbe in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Ernst Karl Abbe in Seznam fizikalnih vsebin

Ernst Karl Abbe vs. Seznam fizikalnih vsebin

Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Abbe-Königova prizma

Abbe-Königova prizma. Abbe-Königova prizma je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.

Abbe-Königova prizma in Ernst Karl Abbe · Abbe-Königova prizma in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Abbejev refraktometer

Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.

Abbejev refraktometer in Ernst Karl Abbe · Abbejev refraktometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Abbejeva prizma

Abbejeva prizma Abbejeva prizma je optična prizma, ki je narejena iz prozorne snovi tako, da tvori pokončno tristrano prizmo, ki ima za osnovno ploskev trikotnik s koti 30°, 60°in 90°.

Abbejeva prizma in Ernst Karl Abbe · Abbejeva prizma in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Abbejevo število

lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.

Abbejevo število in Ernst Karl Abbe · Abbejevo število in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Daljnogled in Ernst Karl Abbe · Daljnogled in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Ernst Karl Abbe in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Ernst Karl Abbe in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz · Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Ernst Karl Abbe in Joseph-Louis de Lagrange · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kotna ločljivost

Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.

Ernst Karl Abbe in Kotna ločljivost · Kotna ločljivost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Krater (razločitev)

Kráter je lahko.

Ernst Karl Abbe in Krater (razločitev) · Krater (razločitev) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Leča (optika)

Bikonveksna leča. Valovno čelo pri prehodu skozi zbiralno lečo. Léča je optični element, ki prepušča in lomi svetlobo, pri tem pa žarek svetlobe zbere ali razprši.

Ernst Karl Abbe in Leča (optika) · Leča (optika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Ernst Karl Abbe in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ločljivost mikroskopa

Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.

Ernst Karl Abbe in Ločljivost mikroskopa · Ločljivost mikroskopa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Ernst Karl Abbe in Lomni količnik · Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Ernst Karl Abbe in Mikroskop · Mikroskop in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Numerična apertura

Numerična apertura (NA) optičnega sistema je brezrazsežna količina, ki označuje obseg kotov, pod katerimi lahko sistem sprejme ali odda svetlobo.

Ernst Karl Abbe in Numerična apertura · Numerična apertura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Objektiv

Objektív je element optičnih naprav.

Ernst Karl Abbe in Objektiv · Objektiv in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Optični instrument

skener Sonca Óptični instrumènt ali inštrumènt je priprava, sestavljena iz leč ali zrcal, s katero si pomagamo pri gledanju, npr.

Ernst Karl Abbe in Optični instrument · Optični instrument in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Ernst Karl Abbe in Optika · Optika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Porro-Abbejeva prizma

Porro-Abbejeva prizma Porro-Abbejeva prizma (tudi Abbe-Porrova prizma) je optična prizma, ki spada med odbojne prizme.

Ernst Karl Abbe in Porro-Abbejeva prizma · Porro-Abbejeva prizma in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Povečava

Povečava je odnos med navidezno in resnično velikostjo predmeta, ki ga opazujemo s pomočjo optične naprave.

Ernst Karl Abbe in Povečava · Povečava in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prizma

Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.

Ernst Karl Abbe in Prizma · Prizma in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Refraktometer

ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.

Ernst Karl Abbe in Refraktometer · Refraktometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sferna aberacija

Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.

Ernst Karl Abbe in Sferna aberacija · Seznam fizikalnih vsebin in Sferna aberacija · Poglej več »

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.

Ernst Karl Abbe in Uklon · Seznam fizikalnih vsebin in Uklon · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Ernst Karl Abbe in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Ernst Karl Abbe in Wilhelm Eduard Weber · Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Eduard Weber · Poglej več »