Podobnosti med Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin
Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin še 30 stvari v skupni (v Unijapedija): Coulombov zakon, Divergenca, Električni naboj, Enotski vektor, Fizika, Fizikalna konstanta, Fizikalni zakon, Gostota, Gradient, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Isaac Newton, Konservativna sila, Krajevni vektor, Masa, Poissonova enačba, Porazdelitev delta, Potencialna energija, Prostor, Prostorski kot, Razdalja, Skalarni potencial, Skalarni produkt, Splošni gravitacijski zakon, Težni pospešek, Težnost, Točkasto telo, Vektor (matematika), Vektorsko polje, Zakon o električnem pretoku.
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Coulombov zakon in Gaussov gravitacijski zakon · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Gaussov gravitacijski zakon · Divergenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Gaussov gravitacijski zakon · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Enotski vektor in Gaussov gravitacijski zakon · Enotski vektor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Gaussov gravitacijski zakon · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Gaussov gravitacijski zakon · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Gaussov gravitacijski zakon · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gaussov gravitacijski zakon in Gostota · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gradient
Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.
Gaussov gravitacijski zakon in Gradient · Gradient in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gaussov gravitacijski zakon in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gaussov gravitacijski zakon in Gravitacijsko polje · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Gaussov gravitacijski zakon in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konservativna sila
Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.
Gaussov gravitacijski zakon in Konservativna sila · Konservativna sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Krajevni vektor
Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.
Gaussov gravitacijski zakon in Krajevni vektor · Krajevni vektor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Gaussov gravitacijski zakon in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Gaussov gravitacijski zakon in Poissonova enačba · Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin ·
Porazdelitev delta
Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.
Gaussov gravitacijski zakon in Porazdelitev delta · Porazdelitev delta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Gaussov gravitacijski zakon in Potencialna energija · Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Gaussov gravitacijski zakon in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostorski kot
'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).
Gaussov gravitacijski zakon in Prostorski kot · Prostorski kot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Gaussov gravitacijski zakon in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Gaussov gravitacijski zakon in Skalarni potencial · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni potencial ·
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Gaussov gravitacijski zakon in Skalarni produkt · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Gaussov gravitacijski zakon in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Gaussov gravitacijski zakon in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Gaussov gravitacijski zakon in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Gaussov gravitacijski zakon in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Gaussov gravitacijski zakon in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) ·
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Gaussov gravitacijski zakon in Vektorsko polje · Seznam fizikalnih vsebin in Vektorsko polje ·
Zakon o električnem pretoku
Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.
Gaussov gravitacijski zakon in Zakon o električnem pretoku · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o električnem pretoku ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin
Gaussov gravitacijski zakon 37 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 30, indeks Jaccard je 1.32% = 30 / (37 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Gaussov gravitacijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: