Kazalo
37 odnosi: Adiabatna sprememba, Alkohol, Arthur Holly Compton, Charles Thomson Rees Wilson, Delec alfa, Delec beta, Električni naboj, Elektron, Energija, Etilenglikol, Fazni prehod, Helij, Ion, Ionizacija, Ionizirajoče sevanje, Kaplja, Kapljevina, Kondenzacija, Magnetno polje, Mehurček, Mehurčna celica, Nobelova nagrada za fiziko, Oblak, Para, Pozitron, Suhi led, Tehnološki inštitut Massachusettsa, Valj, Voda, Vodik, Vodni hlapi, Vrelišče, Zrak, 1894, 1911, 1927, 1936.
- Detektorji delcev
- Radioaktivnost
Adiabatna sprememba
Adiabátna spremémba (tudi adiabátna ali izentrópna preobrázba) je sprememba stanja termodinamskega sistema, pri kateri slednji svoji okolici ne odda nobene toplote niti je od nje ne prejme, spreminjajo pa se temperatura, prostornina in tlak.
Poglej Meglična celica in Adiabatna sprememba
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Meglična celica in Alkohol
Arthur Holly Compton
Arthur Holly Compton, ameriški fizik, * 10. september 1892, Wooster, Ohio, ZDA, † 15. marec 1962, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Meglična celica in Arthur Holly Compton
Charles Thomson Rees Wilson
Charles Thomson Rees Wilson, FRS, škotski fizik in meteorolog, * 14. februar 1869, grofija Glencorse, Midlothian, Škotska, † 15. november 1959, Edinburgh, Škotska.
Poglej Meglična celica in Charles Thomson Rees Wilson
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Poglej Meglična celica in Delec alfa
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Meglična celica in Delec beta
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Meglična celica in Električni naboj
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Meglična celica in Elektron
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Meglična celica in Energija
Etilenglikol
Etilenglikol (IUPAC ime: etan-1,2-diol) je organska spojina s formulo (CH2OH)2.
Poglej Meglična celica in Etilenglikol
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Poglej Meglična celica in Fazni prehod
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Meglična celica in Helij
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Meglična celica in Ion
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Meglična celica in Ionizacija
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Poglej Meglična celica in Ionizirajoče sevanje
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Poglej Meglična celica in Kaplja
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Poglej Meglična celica in Kapljevina
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Meglična celica in Kondenzacija
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Meglična celica in Magnetno polje
Mehurček
Mehúrček je globula snovi v drugi vrsti snovi.
Poglej Meglična celica in Mehurček
Mehurčna celica
kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.
Poglej Meglična celica in Mehurčna celica
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Meglična celica in Nobelova nagrada za fiziko
Oblak
Kumulusni oblak nevihto. Oblák je pojav v Zemljinem ozračju, v katerem so zgoščeni vodni hlapi ali kristalčki ledu, premera manj kot 0,01 mm.
Poglej Meglična celica in Oblak
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Poglej Meglična celica in Para
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Meglična celica in Pozitron
Suhi led
Suhi led je led je ogljikov dioksid (CO2) v trdnem stanju pri temperaturi -79 ° C. Je brez vonja in okusa ter je bakterično statičen.
Poglej Meglična celica in Suhi led
Tehnološki inštitut Massachusettsa
Logotip MIT 212px Tehnološki inštitut Massachusettsa (kratica MIT, izgovarjava em-aj-ti) je raziskovalna ustanova in univerza v Cambridgeu, Massachusetts, neposredno prek reke Charles River v mestnem predelu Back Bay.
Poglej Meglična celica in Tehnološki inštitut Massachusettsa
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Poglej Meglična celica in Valj
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Meglična celica in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Meglična celica in Vodik
Vodni hlapi
Vodni hlapi so plinasta oblika vode.
Poglej Meglična celica in Vodni hlapi
Vrelišče
Vrelíšče (oznaka TV) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstojata kapljevinska in plinasta faza snovi.
Poglej Meglična celica in Vrelišče
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Meglična celica in Zrak
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Meglična celica in 1894
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Meglična celica in 1911
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Meglična celica in 1927
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Meglična celica in 1936
Glej tudi
Detektorji delcev
Radioaktivnost
Prav tako znan kot Difuzijska meglična celica, Utripna celica, Wilsonova celica.