Delčnovalovna dualnost in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Delčnovalovna dualnost in Seznam fizikalnih vsebin

Delčnovalovna dualnost vs. Seznam fizikalnih vsebin

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Delčnovalovna dualnost · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Alhacen in Delčnovalovna dualnost · Alhacen in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Amplituda

Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.

Amplituda in Delčnovalovna dualnost · Amplituda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arthur Holly Compton

Arthur Holly Compton, ameriški fizik, * 10. september 1892, Wooster, Ohio, ZDA, † 15. marec 1962, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Arthur Holly Compton in Delčnovalovna dualnost · Arthur Holly Compton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arthur Stanley Eddington

Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Arthur Stanley Eddington in Delčnovalovna dualnost · Arthur Stanley Eddington in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Delčnovalovna dualnost · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Atomsko jedro in Delčnovalovna dualnost · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Augustin-Jean Fresnel

Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.

Augustin-Jean Fresnel in Delčnovalovna dualnost · Augustin-Jean Fresnel in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Boltzmannova porazdelitev in Delčnovalovna dualnost · Boltzmannova porazdelitev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Bose-Einsteinov kondenzat

Podatki o porazdelitvi hitrosti. Manj goste zgoščine atomov (rdeče), zelo goste zgoščine (modro in belo) Bose-Einsteinov kondenzat je stanje snovi, ki ga zavzamejo bozoni, ohlajeni na temperaturo blizu absolutne ničle.

Bose-Einsteinov kondenzat in Delčnovalovna dualnost · Bose-Einsteinov kondenzat in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Christiaan Huygens in Delčnovalovna dualnost · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Clinton Joseph Davisson

Clinton Joseph Davisson, ameriški fizik, * 22. oktober 1881, Bloomington, Illinois, ZDA, † 1. februar 1958, Shawangunk Ridge, New York, ZDA.

Clinton Joseph Davisson in Delčnovalovna dualnost · Clinton Joseph Davisson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Comptonova valovna dolžina

Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.

Comptonova valovna dolžina in Delčnovalovna dualnost · Comptonova valovna dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Demokrit

Demókrit, starogrški filozof in učenjak, * okoli 470 pr. n. št., Abdera v Trakiji, † 360 pr. n. št., Grčija.

Delčnovalovna dualnost in Demokrit · Demokrit in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ekviparticijski izrek

Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.

Delčnovalovna dualnost in Ekviparticijski izrek · Ekviparticijski izrek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni krog

Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.

Delčnovalovna dualnost in Električni krog · Električni krog in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Delčnovalovna dualnost in Električni tok · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektromagnetno polje

Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.

Delčnovalovna dualnost in Elektromagnetno polje · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Delčnovalovna dualnost in Elektron · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Delčnovalovna dualnost in Elektronski mikroskop · Elektronski mikroskop in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronski snop

Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi  katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.

Delčnovalovna dualnost in Elektronski snop · Elektronski snop in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Delčnovalovna dualnost in Energija · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Delčnovalovna dualnost in Enota atomske mase · Enota atomske mase in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Delčnovalovna dualnost in Eter (fizika) · Eter (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Delčnovalovna dualnost in Fermion · Fermion in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Feynmanov diagram

razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.

Delčnovalovna dualnost in Feynmanov diagram · Feynmanov diagram in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Delčnovalovna dualnost in Fotoelektrični pojav · Fotoelektrični pojav in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Delčnovalovna dualnost in Foton · Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fourierova transformacija

Fourierova transformacija (natančneje zvezna Fourierova transformacija; izgovorjava)) je matematična metoda s področja Fourierove analize, ki aperiodični signal razčleni na neprekinjen spekter. Funkcija, ki opisuje ta spekter, se imenuje tudi Fourierova transformacija ali spektralna funkcija. Gre za integralno transformacijo,o poimenovano po matematiku Jeanu Baptistu Josephu Fourierju. Fourier je leta 1822 uvedel Fourierovo serijo, ki pa je definirana le za periodične signale in vodi do diskretnega frekvenčnega spektra.

Delčnovalovna dualnost in Fourierova transformacija · Fourierova transformacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Delčnovalovna dualnost in Frekvenca · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Funkcija (matematika)

Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B. Če definiramo funkcijo f: a \longmapsto b, je a podatek ali original, b pa je funkcijska vrednost oziroma rezultat ali slika.

Delčnovalovna dualnost in Funkcija (matematika) · Funkcija (matematika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

George Paget Thomson

Sir George Paget Thomson, FRS, angleški fizik, * 3. maj 1892, Cambridge, † 10. september 1975.

Delčnovalovna dualnost in George Paget Thomson · George Paget Thomson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Delčnovalovna dualnost in Gibalna količina · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Delčnovalovna dualnost in Gravitacijsko polje · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Delčnovalovna dualnost in Hendrik Antoon Lorentz · Hendrik Antoon Lorentz in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Delčnovalovna dualnost in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hugh Everett

Hugh Everett III., ameriški fizik, * 11. november 1930, Maryland, ZDA, † 19. julij 1982, McLean, Virginija, ZDA.

Delčnovalovna dualnost in Hugh Everett · Hugh Everett in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Huygensovo načelo

Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.

Delčnovalovna dualnost in Huygensovo načelo · Huygensovo načelo in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Delčnovalovna dualnost in Infrardeče valovanje · Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Delčnovalovna dualnost in Interferenca · Interferenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Delčnovalovna dualnost in Isaac Newton · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

James Clerk Maxwell

Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.

Delčnovalovna dualnost in James Clerk Maxwell · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Delčnovalovna dualnost in John Stewart Bell · John Stewart Bell in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Delčnovalovna dualnost in Joseph John Thomson · Joseph John Thomson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Delčnovalovna dualnost in Kalij · Kalij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Københavnska interpretacija

Københavnska interpretacija je izraz iz kvantne mehanike, ki so jo v letih 1925 do 1927 zasnovala Niels Bohr in Werner Heisenberg.

Delčnovalovna dualnost in Københavnska interpretacija · Københavnska interpretacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Delčnovalovna dualnost in Kinetična energija · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kiralnost (fizika)

Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.

Delčnovalovna dualnost in Kiralnost (fizika) · Kiralnost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Delčnovalovna dualnost in Klasična mehanika · Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kraljeva družba

Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.

Delčnovalovna dualnost in Kraljeva družba · Kraljeva družba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Delčnovalovna dualnost in Kvant · Kvant in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Delčnovalovna dualnost in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna teorija polja

Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.

Delčnovalovna dualnost in Kvantna teorija polja · Kvantna teorija polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Delčnovalovna dualnost in Laser · Laser in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Delčnovalovna dualnost in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Delčnovalovna dualnost in Lom svetlobe · Lom svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Delčnovalovna dualnost in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie · Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Delčnovalovna dualnost in Max Planck · Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Delčnovalovna dualnost in Maxwellove enačbe · Maxwellove enačbe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Delčnovalovna dualnost in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Delčnovalovna dualnost in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.

Delčnovalovna dualnost in Načelo komplementarnosti · Načelo komplementarnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Delčnovalovna dualnost in Narava · Narava in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Delčnovalovna dualnost in Nature · Nature in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Delčnovalovna dualnost in Nevtron · Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Delčnovalovna dualnost in Niels Henrik David Bohr · Niels Henrik David Bohr in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Delčnovalovna dualnost in Nobelova nagrada za fiziko · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Delčnovalovna dualnost in Odboj · Odboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Delčnovalovna dualnost in Osnovni delec · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Otto Stern

Otto Stern, nemško-ameriški fizik, * 17. februar 1888, Sohrau, Prusko kraljestvo (sedaj Żory, Poljska), † 17. avgust 1969, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Delčnovalovna dualnost in Otto Stern · Otto Stern in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paradoks

Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.

Delčnovalovna dualnost in Paradoks · Paradoks in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Philipp Eduard Anton von Lenard

Philipp Eduard Anton von Lenard, madžarsko-avstrijsko-nemški fizik, * 7. junij 1862, Bratislava, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Slovaška), † 20. maj 1947, Messelhausen, Nemčija.

Delčnovalovna dualnost in Philipp Eduard Anton von Lenard · Philipp Eduard Anton von Lenard in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova dolžina

Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.

Delčnovalovna dualnost in Planckova dolžina · Planckova dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Delčnovalovna dualnost in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planckova masa

Planckova masa (oznaka m_ \) je naravna enota za maso, ki meri 217644 kg.

Delčnovalovna dualnost in Planckova masa · Planckova masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Poissonova pega

geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.

Delčnovalovna dualnost in Poissonova pega · Poissonova pega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polarizacija valovanja

Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.

Delčnovalovna dualnost in Polarizacija valovanja · Polarizacija valovanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Delčnovalovna dualnost in Porazdelitev delta · Porazdelitev delta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Delčnovalovna dualnost in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Delčnovalovna dualnost in René Descartes · René Descartes in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Delčnovalovna dualnost in Rentgenski žarki · Rentgenski žarki in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Robert Andrews Millikan

Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.

Delčnovalovna dualnost in Robert Andrews Millikan · Robert Andrews Millikan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Robert Hooke

Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.

Delčnovalovna dualnost in Robert Hooke · Robert Hooke in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Delčnovalovna dualnost in Schrödingerjeva enačba · Schrödingerjeva enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Delčnovalovna dualnost in Siméon-Denis Poisson · Seznam fizikalnih vsebin in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Delčnovalovna dualnost in Spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter · Poglej več »

Standardni odklon

Stándardni odklòn (tudi stándardna deviácija) (σ, sigma) je statistični kazalec, največkrat uporabljen za merjenje statistične razpršenosti enot.

Delčnovalovna dualnost in Standardni odklon · Seznam fizikalnih vsebin in Standardni odklon · Poglej več »

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Delčnovalovna dualnost in Stefan-Boltzmannov zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Delčnovalovna dualnost in Superprevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Superprevodnost · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Delčnovalovna dualnost in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Svetlost

Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.

Delčnovalovna dualnost in Svetlost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlost · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Delčnovalovna dualnost in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Delčnovalovna dualnost in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Delčnovalovna dualnost in Termodinamika · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Poglej več »

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Delčnovalovna dualnost in Thomas Young (fizik) · Seznam fizikalnih vsebin in Thomas Young (fizik) · Poglej več »

Toplotno ravnovesje

Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.

Delčnovalovna dualnost in Toplotno ravnovesje · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotno ravnovesje · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Delčnovalovna dualnost in Trdnina · Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina · Poglej več »

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.

Delčnovalovna dualnost in Uklon · Seznam fizikalnih vsebin in Uklon · Poglej več »

Uklon elektronov

Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.

Delčnovalovna dualnost in Uklon elektronov · Seznam fizikalnih vsebin in Uklon elektronov · Poglej več »

Uklon nevtronov

Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.

Delčnovalovna dualnost in Uklon nevtronov · Seznam fizikalnih vsebin in Uklon nevtronov · Poglej več »

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Delčnovalovna dualnost in Ultravijolično valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Ultravijolično valovanje · Poglej več »

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Delčnovalovna dualnost in Uvod v kvantno mehaniko · Seznam fizikalnih vsebin in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Delčnovalovna dualnost in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Delčnovalovna dualnost in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Valovna enačba

Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.

Delčnovalovna dualnost in Valovna enačba · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna enačba · Poglej več »

Valovna funkcija

Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.

Delčnovalovna dualnost in Valovna funkcija · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna funkcija · Poglej več »

Valovni paket

Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.

Delčnovalovna dualnost in Valovni paket · Seznam fizikalnih vsebin in Valovni paket · Poglej več »

Verjetnost

Verjétnost je število, ki pove, kolikšna je možnost, da se zgodi nek dogodek.

Delčnovalovna dualnost in Verjetnost · Seznam fizikalnih vsebin in Verjetnost · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Delčnovalovna dualnost in Vidni spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter · Poglej več »

Werner Karl Heisenberg

Werner Karl Heisenberg,, nemški fizik, * 5. december 1901, Würzburg, Nemčija, † 1. februar 1976, München, Nemčija.

Delčnovalovna dualnost in Werner Karl Heisenberg · Seznam fizikalnih vsebin in Werner Karl Heisenberg · Poglej več »

Zeemanov pojav

Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.

Delčnovalovna dualnost in Zeemanov pojav · Seznam fizikalnih vsebin in Zeemanov pojav · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Delčnovalovna dualnost in Zrcalo · Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo · Poglej več »