Podobnosti med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin
Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin še 46 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Abraham Michelson, Angstrem, Arhimed, Aristarh, Astronomija, Christiaan Huygens, Dan, Deklinacija, Dolžina, Edmond Halley, Elipsa, Eratosten, Gaussova gravitacijska konstanta, Gibanje, Gravitacijska konstanta, Hitrost, Jean Bernard Léon Foucault, Jupiter, Kilogram, Kilometer, Lega, Lunin mrk, Mars, Masa, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Meter, Nebesna mehanika, Obhodni čas, ..., Odboj, Opozicija (astronomija), Optična napaka, Osončje, Paralaksa, Parsek, Planet, Pluton, Radar, Razdalja, Spekter, Svetlobno leto, Tir, Venera, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (16 več) »
Albert Abraham Michelson
Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.
Albert Abraham Michelson in Astronomska enota · Albert Abraham Michelson in Seznam fizikalnih vsebin ·
Angstrem
Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.
Angstrem in Astronomska enota · Angstrem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Arhimed in Astronomska enota · Arhimed in Seznam fizikalnih vsebin ·
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Astronomska enota · Aristarh in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Astronomska enota · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Astronomska enota in Christiaan Huygens · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Astronomska enota in Dan · Dan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Astronomska enota in Deklinacija · Deklinacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Astronomska enota in Dolžina · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Astronomska enota in Edmond Halley · Edmond Halley in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Astronomska enota in Elipsa · Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Eratosten
Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.
Astronomska enota in Eratosten · Eratosten in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gaussova gravitacijska konstanta
Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.
Astronomska enota in Gaussova gravitacijska konstanta · Gaussova gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Astronomska enota in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Astronomska enota in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Astronomska enota in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Astronomska enota in Jean Bernard Léon Foucault · Jean Bernard Léon Foucault in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Astronomska enota in Jupiter · Jupiter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Astronomska enota in Kilogram · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Astronomska enota in Kilometer · Kilometer in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Astronomska enota in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lunin mrk
Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.
Astronomska enota in Lunin mrk · Lunin mrk in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Astronomska enota in Mars · Mars in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Astronomska enota in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Astronomska enota in Mednarodni sistem enot · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Astronomska enota in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Astronomska enota in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Astronomska enota in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Astronomska enota in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Astronomska enota in Obhodni čas · Obhodni čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Astronomska enota in Odboj · Odboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Opozicija (astronomija)
Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.
Astronomska enota in Opozicija (astronomija) · Opozicija (astronomija) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optična napaka
Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.
Astronomska enota in Optična napaka · Optična napaka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Astronomska enota in Osončje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paralaksa
Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.
Astronomska enota in Paralaksa · Paralaksa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Astronomska enota in Parsek · Parsek in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Astronomska enota in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Astronomska enota in Pluton · Pluton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radar
Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).
Astronomska enota in Radar · Radar in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Astronomska enota in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Astronomska enota in Spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter ·
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Astronomska enota in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Astronomska enota in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir ·
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Astronomska enota in Venera · Seznam fizikalnih vsebin in Venera ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Astronomska enota in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Astronomska enota in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin
Astronomska enota 103 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 46, indeks Jaccard je 1.97% = 46 / (103 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: