Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin

Astronomska enota vs. Seznam fizikalnih vsebin

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin

Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin še 46 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Abraham Michelson, Angstrem, Arhimed, Aristarh, Astronomija, Christiaan Huygens, Dan, Deklinacija, Dolžina, Edmond Halley, Elipsa, Eratosten, Gaussova gravitacijska konstanta, Gibanje, Gravitacijska konstanta, Hitrost, Jean Bernard Léon Foucault, Jupiter, Kilogram, Kilometer, Lega, Lunin mrk, Mars, Masa, Mednarodni sistem enot, Meritev, Merska enota, Meter, Nebesna mehanika, Obhodni čas, ..., Odboj, Opozicija (astronomija), Optična napaka, Osončje, Paralaksa, Parsek, Planet, Pluton, Radar, Razdalja, Spekter, Svetlobno leto, Tir, Venera, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (16 več) »

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Albert Abraham Michelson in Astronomska enota · Albert Abraham Michelson in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Angstrem

Ángstrem (izvorno ångström, uradni mednarodni simbol Å; IPA-izgovarjava po švedsko) je enota za merjenje dolžine, ki je enaka 1/10.000 mm, 10−10 m, 0,1 nm ali 100 pm.

Angstrem in Astronomska enota · Angstrem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Arhimed in Astronomska enota · Arhimed in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Aristarh

Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.

Aristarh in Astronomska enota · Aristarh in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Astronomija in Astronomska enota · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Astronomska enota in Christiaan Huygens · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Astronomska enota in Dan · Dan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Deklinacija

Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.

Astronomska enota in Deklinacija · Deklinacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Astronomska enota in Dolžina · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Astronomska enota in Edmond Halley · Edmond Halley in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Astronomska enota in Elipsa · Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eratosten

Eratosten (tudi Eratostenes): Eratosthénes), starogrški matematik, geograf, astronom, pesnik in atlet (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št., Kirena (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št., Aleksandrija, Ptolemajski Egipt.

Astronomska enota in Eratosten · Eratosten in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gaussova gravitacijska konstanta

Gaussova gravitacíjska konstánta je astronomska in fizikalna konstanta in predstavlja gravitacijsko konstanto, izraženo v enotah Osončja, namesto v enotah mednarodnega sistema enot.

Astronomska enota in Gaussova gravitacijska konstanta · Gaussova gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Astronomska enota in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Astronomska enota in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Astronomska enota in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jean Bernard Léon Foucault

Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.

Astronomska enota in Jean Bernard Léon Foucault · Jean Bernard Léon Foucault in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Astronomska enota in Jupiter · Jupiter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Astronomska enota in Kilogram · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Astronomska enota in Kilometer · Kilometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Astronomska enota in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lunin mrk

Lunin mrk 28. oktobra 2004 Popolni Lunin mrk 3. marca 2007. Lúnin mŕk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni navidezni premici in je Zemlja na sredini.

Astronomska enota in Lunin mrk · Lunin mrk in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Astronomska enota in Mars · Mars in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Astronomska enota in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Astronomska enota in Mednarodni sistem enot · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Astronomska enota in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Astronomska enota in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Astronomska enota in Meter · Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Astronomska enota in Nebesna mehanika · Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Astronomska enota in Obhodni čas · Obhodni čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Astronomska enota in Odboj · Odboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Opozicija (astronomija)

Planet v opoziciji s Soncem (tirnice so poenostavljene kot krogi) Opozícija je v astronomiji pojav pri katerem se nebesno telo nahaja na nasprotni strani nebesne krogle glede na neko izbrano nebesno telo.

Astronomska enota in Opozicija (astronomija) · Opozicija (astronomija) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Optična napaka

Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.

Astronomska enota in Optična napaka · Optična napaka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Astronomska enota in Osončje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paralaksa

Poenostavljen zgled paralakse Paraláksa je razlika med dvema kotoma, na primer med vidnim kotom iskala (pri fotoaparatu, kameri) in snemalnim kotom objektiva.

Astronomska enota in Paralaksa · Paralaksa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Astronomska enota in Parsek · Parsek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Astronomska enota in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pluton

Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.

Astronomska enota in Pluton · Pluton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radar

Radarski sprejemnik za raziskavo vesolja RADAR (tudi radar; angleško RAdio Detection And Ranging) je kratica, ki označuje Radijsko detekcijo in rangiranje (nekje je kratica opisana kot Radio Aircraft Detecting and Ranging, pomeni isto, le dodana je omemba letal).

Astronomska enota in Radar · Radar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Astronomska enota in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Spekter

Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.

Astronomska enota in Spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Astronomska enota in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Astronomska enota in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Venera

Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.

Astronomska enota in Venera · Seznam fizikalnih vsebin in Venera · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Astronomska enota in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Astronomska enota in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin

Astronomska enota 103 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 46, indeks Jaccard je 1.97% = 46 / (103 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: