Kazalo
42 odnosi: Baza (linearna algebra), Diadni produkt, Einsteinov zapis, Energija, Fakulteta za fiziko v Beogradu, Fizika, Gibalna količina, Hermann Günther Grassmann, Hilbertov prostor, Hitrost, Kompleksna ravnina, Konjugirano transponirana matrika, Kvantna mehanika, Kvantna superpozicija, Kvantno število, Kvantno stanje, Lastna vrednost, Lega, Linearna algebra, Linearna transformacija, Norma (matematika), Oklepaj, Paul Adrien Maurice Dirac, Porazdelitev delta, Prostor-čas, Skalarni produkt, Spin, Spinor, Stacionarno stanje, Stolpični vektor, Tenzor, Točkasto telo, Topologija, Transponirana matrika, Trirazsežni prostor, Univerza Kalifornije, Berkeley, Univerza Stanford, Univerza v Beogradu, Valovna funkcija, Vektor (matematika), Vektorski prostor, Vrstični vektor.
- Kvantna informatika
- Linearna algebra
- Matematična notacija
- Teorija informacij
Baza (linearna algebra)
Baza je v matematiki po definiciji vsaka podmnožica B vektorskega prostora V, če lahko vsak vektor v iz V zapišemo v obliki v.
Poglej Diracov zapis in Baza (linearna algebra)
Diadni produkt
Diadni produkt (oznaka \otimes \) je v multilinearni algebri tenzorski produkt dveh vektorjev, ki imata enako razsežnost.
Poglej Diracov zapis in Diadni produkt
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Poglej Diracov zapis in Einsteinov zapis
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Diracov zapis in Energija
Fakulteta za fiziko v Beogradu
Fakulteta za fiziko (izvirno srbsko Физички факултет у Београду), s sedežem v Beogradu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Beogradu.
Poglej Diracov zapis in Fakulteta za fiziko v Beogradu
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Diracov zapis in Fizika
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Diracov zapis in Gibalna količina
Hermann Günther Grassmann
Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.
Poglej Diracov zapis in Hermann Günther Grassmann
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Diracov zapis in Hilbertov prostor
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Diracov zapis in Hitrost
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Diracov zapis in Kompleksna ravnina
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Poglej Diracov zapis in Konjugirano transponirana matrika
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Diracov zapis in Kvantna mehanika
Kvantna superpozicija
Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.
Poglej Diracov zapis in Kvantna superpozicija
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Diracov zapis in Kvantno število
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Poglej Diracov zapis in Kvantno stanje
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Diracov zapis in Lastna vrednost
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Diracov zapis in Lega
Linearna algebra
Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.
Poglej Diracov zapis in Linearna algebra
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Poglej Diracov zapis in Linearna transformacija
Norma (matematika)
Norma (oznaka ||\overrightarrow a || \, za vektor \overrightarrow a \) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino.
Poglej Diracov zapis in Norma (matematika)
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Poglej Diracov zapis in Oklepaj
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Diracov zapis in Paul Adrien Maurice Dirac
Porazdelitev delta
Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.
Poglej Diracov zapis in Porazdelitev delta
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Diracov zapis in Prostor-čas
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Poglej Diracov zapis in Skalarni produkt
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Diracov zapis in Spin
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Diracov zapis in Spinor
Stacionarno stanje
Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.
Poglej Diracov zapis in Stacionarno stanje
Stolpični vektor
Stolpični vektor ali stolpična matrika je matrika z razsežnostjo m \times 1\,.
Poglej Diracov zapis in Stolpični vektor
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Diracov zapis in Tenzor
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Diracov zapis in Točkasto telo
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Diracov zapis in Topologija
Transponirana matrika
Transponirana matrika (oznaka A^\mathrm\,, včasih tudi ^\!A) je matrika, ki nastane iz matrike A \, pri eni izmed naslednjih enakovrednih operacij.
Poglej Diracov zapis in Transponirana matrika
Trirazsežni prostor
kocke Zgled 3D-očal Trirazsežni prostor (tudi tridimenzionalni prostor, kratica 3R ali 3D) je prostor, ki ga določajo tri razsežnosti: širina, dolžina in višina.
Poglej Diracov zapis in Trirazsežni prostor
Univerza Kalifornije, Berkeley
Univerza Kalifornije, Berkeley (okrajšano UC Berkeley) je javna univerza s sedežem v mestu Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Diracov zapis in Univerza Kalifornije, Berkeley
Univerza Stanford
Univerza Stanford (polno ime v angleščini Leland Stanford Junior University) je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Stanford v Silicijevi dolini, Kalifornija, ZDA.
Poglej Diracov zapis in Univerza Stanford
Univerza v Beogradu
Univerza v Beogradu (izvirno srbsko Универзитет у Београду) je najstarejša in največja univerza v Srbiji.
Poglej Diracov zapis in Univerza v Beogradu
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Diracov zapis in Valovna funkcija
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Diracov zapis in Vektor (matematika)
Vektorski prostor
Véktorski prôstor ali lineárni prôstor je osnovni pojem linearne algebre in pomeni posplošitev množice vseh geometričnih vektorjev.
Poglej Diracov zapis in Vektorski prostor
Vrstični vektor
Vrstični vektor ali vrstična matrika je matrika z razsežnostjo 1 \times m\,.
Poglej Diracov zapis in Vrstični vektor
Glej tudi
Kvantna informatika
Linearna algebra
Matematična notacija
Teorija informacij
Prav tako znan kot Zapis bra–ket.