Energija in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Energija in Seznam fizikalnih vsebin

Energija vs. Seznam fizikalnih vsebin

Energíja je sestavljena fizikalna količina. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Akumulator

Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.

Akumulator in Energija · Akumulator in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Energija · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Atomsko jedro in Energija · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Džul in Energija · Džul in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Drugi zakon termodinamike

Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.

Drugi zakon termodinamike in Energija · Drugi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eksergija in anergija

Pojma eksergija in anergija je v svetovno literaturo uvedel slovenski znanstvenik dr.

Eksergija in anergija in Energija · Eksergija in anergija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eksotermna reakcija

Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.

Eksotermna reakcija in Energija · Eksotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna energija

Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.

Električna energija in Energija · Električna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Električna napetost in Energija · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Električni tok in Energija · Električni tok in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Električno polje in Energija · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Elektronvolt in Energija · Elektronvolt in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Endotermna reakcija

Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.

Endotermna reakcija in Energija · Endotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Energija · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Erg

Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.

Energija in Erg · Erg in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Energija in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Energija in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.

Energija in Gravitacijsko polje · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Energija in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Energija in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hookov zakon

enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.

Energija in Hookov zakon · Hookov zakon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jedrska energija

vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.

Energija in Jedrska energija · Jedrska energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kalorija

Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.

Energija in Kalorija · Kalorija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Karakteristična energija

Karakterístična energíja (označba C_\!\) je v astrodinamiki mera presežka specifične energije nad zahtevano za pobeg z masivnega telesa.

Energija in Karakteristična energija · Karakteristična energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Energija in Kemična vez · Kemična vez in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilovatna ura

Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.

Energija in Kilovatna ura · Kilovatna ura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Energija in Kinetična energija · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Energija in Kotna hitrost · Kotna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lastna energija

Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.

Energija in Lastna energija · Lastna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Energija in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Energija in Magnetno polje · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Energija in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masno središče

Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.

Energija in Masno središče · Masno središče in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Energija in Mirovna masa · Mirovna masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Močna jedrska sila

Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Energija in Močna jedrska sila · Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Energija in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Notranja energija

Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.

Energija in Notranja energija · Notranja energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Energija in Nukleon · Nukleon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Energija in Os vrtenja · Os vrtenja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Energija in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Energija in Potencialna energija · Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Energija in Prostornina · Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prvi zakon termodinamike

Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.

Energija in Prvi zakon termodinamike · Prvi zakon termodinamike in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Skalar

Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.

Energija in Skalar · Seznam fizikalnih vsebin in Skalar · Poglej več »

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Energija in Specifična toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Specifična toplota · Poglej več »

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Energija in Težišče · Seznam fizikalnih vsebin in Težišče · Poglej več »

Težni pospešek

Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.

Energija in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Energija in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Energija in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Energija in Termodinamika · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika · Poglej več »

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Energija in Termodinamska spremenljivka · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamska spremenljivka · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Energija in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Energija in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Energija in Togo telo · Seznam fizikalnih vsebin in Togo telo · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Energija in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Poglej več »

Toplotna energija

Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.

Energija in Toplotna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna energija · Poglej več »

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Energija in Translacija · Seznam fizikalnih vsebin in Translacija · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Energija in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Energija in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Vzmet

kemičnega svinčnika Dve jekleni natezni vijačni vzmeti Vzmét je prožno telo, ki lahko shrani mehansko energijo.

Energija in Vzmet · Seznam fizikalnih vsebin in Vzmet · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Energija in Vztrajnostni moment · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni moment · Poglej več »