Gostota naboja in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Gostota naboja in Seznam fizikalnih vsebin

Gostota naboja vs. Seznam fizikalnih vsebin

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³). Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Amper in Gostota naboja · Amper in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Coulomb in Gostota naboja · Coulomb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Gostota naboja · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektrotehnika

Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).

Elektrotehnika in Gostota naboja · Elektrotehnika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Gostota naboja · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Fizikalna količina in Gostota naboja · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izpeljana enota SI

Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).

Gostota naboja in Izpeljana enota SI · Izpeljana enota SI in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Gostota naboja in Mednarodni sistem enot · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Merska enota

Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.

Gostota naboja in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostornina

Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.

Gostota naboja in Prostornina · Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Gostota naboja in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »