Diracov zapis in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Diracov zapis in Seznam fizikalnih vsebin

Diracov zapis vs. Seznam fizikalnih vsebin

Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Diracov zapis in Einsteinov zapis · Einsteinov zapis in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Diracov zapis in Energija · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Diracov zapis in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Diracov zapis in Gibalna količina · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hermann Günther Grassmann

Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.

Diracov zapis in Hermann Günther Grassmann · Hermann Günther Grassmann in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Diracov zapis in Hilbertov prostor · Hilbertov prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Diracov zapis in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Diracov zapis in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna superpozicija

Kvantna superpozicija je značilnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki.

Diracov zapis in Kvantna superpozicija · Kvantna superpozicija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantno število

Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.

Diracov zapis in Kvantno število · Kvantno število in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantno stanje

Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.

Diracov zapis in Kvantno stanje · Kvantno stanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lastna vrednost

Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.

Diracov zapis in Lastna vrednost · Lastna vrednost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Diracov zapis in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Linearna transformacija

Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.

Diracov zapis in Linearna transformacija · Linearna transformacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Diracov zapis in Paul Adrien Maurice Dirac · Paul Adrien Maurice Dirac in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Porazdelitev delta

Shematični prikaz porazdelitve delta z daljico opremljeno s puščico. Višina puščice običajno pomeni vrednosti poljubne multiplikativne konstante, ki bo dala ploščino pod funkcijo. Drug dogovor je, da se ploščina napiše poleg glave puščice. 1.

Diracov zapis in Porazdelitev delta · Porazdelitev delta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Diracov zapis in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Diracov zapis in Skalarni produkt · Seznam fizikalnih vsebin in Skalarni produkt · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Diracov zapis in Spin · Seznam fizikalnih vsebin in Spin · Poglej več »

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Diracov zapis in Spinor · Seznam fizikalnih vsebin in Spinor · Poglej več »

Stacionarno stanje

Stacionárno stánje je v termodinamiki takšno stanje sistema, pri katerem so fizikalne količine, ki opisujejo sistem, neodvisne od časa, sistem pa lahko izmenjuje energijo ali snov z okolico.

Diracov zapis in Stacionarno stanje · Seznam fizikalnih vsebin in Stacionarno stanje · Poglej več »

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Diracov zapis in Tenzor · Seznam fizikalnih vsebin in Tenzor · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Diracov zapis in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Valovna funkcija

Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.

Diracov zapis in Valovna funkcija · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna funkcija · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Diracov zapis in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »