Podobnosti med Pojav Čerenkova in Seznam fizikalnih vsebin
Pojav Čerenkova in Seznam fizikalnih vsebin še 35 stvari v skupni (v Unijapedija): Atom, Dielektrik, Električni izolator, Električni naboj, Električni prevodnik, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Fazna hitrost, Fizikalna konstanta, Foton, Fotonski kristal, Hitrost, Hitrost svetlobe, Igor Jevgenjevič Tamm, Interferenca, Lomni količnik, Nobelova nagrada za fiziko, Osnovni delec, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Posebna teorija relativnosti, Pospeševalnik, Radioaktivnost, Ravnovesje, Sergej Ivanovič Vavilov, Sevanje, Skupinska hitrost, Snov, Spekter, Svetloba, ..., Vakuum, Valovno čelo, Vektor (matematika), Voda, Zvok. Razširi indeks (5 več) »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Pojav Čerenkova · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.
Dielektrik in Pojav Čerenkova · Dielektrik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Električni izolator in Pojav Čerenkova · Električni izolator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Pojav Čerenkova · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni prevodnik
Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.
Električni prevodnik in Pojav Čerenkova · Električni prevodnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Elektromagnetno polje in Pojav Čerenkova · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Pojav Čerenkova · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Pojav Čerenkova · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fazna hitrost
Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.
Fazna hitrost in Pojav Čerenkova · Fazna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Fizikalna konstanta in Pojav Čerenkova · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Pojav Čerenkova · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Fotonski kristal in Pojav Čerenkova · Fotonski kristal in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Pojav Čerenkova · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Pojav Čerenkova · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Igor Jevgenjevič Tamm
Igor Jevgenjevič Tamm, ruski fizik, * 8. julij (26. junij, ruski koledar) 1895, Vladivostok, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. april 1971, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Igor Jevgenjevič Tamm in Pojav Čerenkova · Igor Jevgenjevič Tamm in Seznam fizikalnih vsebin ·
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Interferenca in Pojav Čerenkova · Interferenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Lomni količnik in Pojav Čerenkova · Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Nobelova nagrada za fiziko in Pojav Čerenkova · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Pojav Čerenkova · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Pavel Aleksejevič Čerenkov in Pojav Čerenkova · Pavel Aleksejevič Čerenkov in Seznam fizikalnih vsebin ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Pojav Čerenkova in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Pojav Čerenkova in Pospeševalnik · Pospeševalnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Pojav Čerenkova in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Pojav Čerenkova in Ravnovesje · Ravnovesje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sergej Ivanovič Vavilov
Sergej Ivanovič Vavilov, ruski fizik, * 24. marec 1891, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 25. januar 1951, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Pojav Čerenkova in Sergej Ivanovič Vavilov · Sergej Ivanovič Vavilov in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Pojav Čerenkova in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Skupinska hitrost
Skupínska hitróst (tudi grupna hitrost, oznaka cg) je hitrost, s katero potuje skupina valov pri potujočem valovanju z disperzijo.
Pojav Čerenkova in Skupinska hitrost · Seznam fizikalnih vsebin in Skupinska hitrost ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Pojav Čerenkova in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Pojav Čerenkova in Spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Pojav Čerenkova in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Pojav Čerenkova in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum ·
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Pojav Čerenkova in Valovno čelo · Seznam fizikalnih vsebin in Valovno čelo ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Pojav Čerenkova in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Pojav Čerenkova in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda ·
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Pojav Čerenkova in Zvok · Seznam fizikalnih vsebin in Zvok ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Pojav Čerenkova in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Pojav Čerenkova in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Pojav Čerenkova in Seznam fizikalnih vsebin
Pojav Čerenkova 40 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 35, indeks Jaccard je 1.54% = 35 / (40 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Pojav Čerenkova in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: