Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Poissonova pega

Index Poissonova pega

geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.

64 odnosi: Airyjev disk, Akustika, Albert Einstein, Ameriško fizikalno društvo, Amplituda, Astronomija, Augustin-Jean Fresnel, Besslova funkcija, Christiaan Huygens, Daljnogled, Delčnovalovna dualnost, Devterij, Elektron, Elipsa, Evoluta, Fazna razlika, François Jean Dominique Arago, Francoska akademija znanosti, Frekvenca, Fresnelovo število, Geometrijska optika, Giacomo Filippo Maraldi, Helij-neonov laser, Huygensovo načelo, Interferenca, Isaac Newton, Jakost (fizika), Jean-Baptiste Biot, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph-Nicolas Delisle, Krožnica, Kvantna mehanika, Laser, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Milimeter, Miselni preizkus, Monitor, Nature, Neskončnost, Objekt, Obseg, Obzornik za matematiko in fiziko, Optična napaka, Optična os, Optika, Osnovni delec, Pega, Pierre-Simon Laplace, Polarni koordinatni sistem, Pot, ..., Premer, Razdalja, Siméon-Denis Poisson, Svetloba, Telo (fizika), Thomas Young (fizik), Točka, Uklon, Valovanje, Valovna dolžina, Valovno čelo, Valovno število, Zvezda, Zvok. Razširi indeks (14 več) »

Airyjev disk

Airyjev disk. Uklon na režah različnih oblik, levo reže, desno uklonske slike. Airyjev dísk je optični pojav, ki se kaže v tem, da se na mestu, kjer bi optična naprava morala dati sliko točke, dobi osrednji svetel del, ki ga obdajajo izmenični svetli in temni kolobarji.

Novo!!: Poissonova pega in Airyjev disk · Poglej več »

Akustika

Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.

Novo!!: Poissonova pega in Akustika · Poglej več »

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Novo!!: Poissonova pega in Albert Einstein · Poglej več »

Ameriško fizikalno društvo

Ameriško fizikalno društvo (izvirno, kratica APS) je druga največja orgnizacija fizikov za Nemškim fizikalnim društvom.

Novo!!: Poissonova pega in Ameriško fizikalno društvo · Poglej več »

Amplituda

Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.

Novo!!: Poissonova pega in Amplituda · Poglej več »

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Novo!!: Poissonova pega in Astronomija · Poglej več »

Augustin-Jean Fresnel

Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.

Novo!!: Poissonova pega in Augustin-Jean Fresnel · Poglej več »

Besslova funkcija

Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.

Novo!!: Poissonova pega in Besslova funkcija · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Poissonova pega in Christiaan Huygens · Poglej več »

Daljnogled

Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.

Novo!!: Poissonova pega in Daljnogled · Poglej več »

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Novo!!: Poissonova pega in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »

Devterij

Têžki vodík ali devtèrij je izotop vodika s simbolom 2H ali tudi D. Njegova atomska masa znaša 2,01410178 u. Prosti devterij D2 je dvakrat težji od H2, zato tudi pogosto reagira počasneje.

Novo!!: Poissonova pega in Devterij · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Novo!!: Poissonova pega in Elektron · Poglej več »

Elipsa

Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.

Novo!!: Poissonova pega in Elipsa · Poglej več »

Evoluta

lokalni ekstremi elipse, vsak lokalni ekstrem odgovarja konici na evoluti. Evoluta elipse se imenuje astroida. Način nastanka evolute. Evoluta je geometrijsko mesto vseh središč ukrivljenosti, to je središč pritisnjenih krožnic.

Novo!!: Poissonova pega in Evoluta · Poglej več »

Fazna razlika

Fázna razlíka, fázni premík ali fázni zamík je pri nihanju razlika med fazama dveh nihanj z enako frekvenco, pri valovanju pa razlika med fazama dveh valovanj z enako frekvenco v izbrani točki prostora.

Novo!!: Poissonova pega in Fazna razlika · Poglej več »

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Novo!!: Poissonova pega in François Jean Dominique Arago · Poglej več »

Francoska akademija znanosti

Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.

Novo!!: Poissonova pega in Francoska akademija znanosti · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Novo!!: Poissonova pega in Frekvenca · Poglej več »

Fresnelovo število

Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona.

Novo!!: Poissonova pega in Fresnelovo število · Poglej več »

Geometrijska optika

Geometríjska óptika je področje optike, ki svetlobo obravnava kot žarke.

Novo!!: Poissonova pega in Geometrijska optika · Poglej več »

Giacomo Filippo Maraldi

Giacomo Filippo Maraldi (tudi Jacques Philippe Maraldi), francosko-italijanski astronom in matematik, * 21. avgust 1665, Perinaldo, Ligurija, Italija, † 1. december 1729.

Novo!!: Poissonova pega in Giacomo Filippo Maraldi · Poglej več »

Helij-neonov laser

right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.

Novo!!: Poissonova pega in Helij-neonov laser · Poglej več »

Huygensovo načelo

Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.

Novo!!: Poissonova pega in Huygensovo načelo · Poglej več »

Interferenca

Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.

Novo!!: Poissonova pega in Interferenca · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Novo!!: Poissonova pega in Isaac Newton · Poglej več »

Jakost (fizika)

Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).

Novo!!: Poissonova pega in Jakost (fizika) · Poglej več »

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Novo!!: Poissonova pega in Jean-Baptiste Biot · Poglej več »

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Novo!!: Poissonova pega in Joseph Louis Gay-Lussac · Poglej več »

Joseph-Nicolas Delisle

Joseph-Nicolas Delisle, francoski astronom, * 4. april 1688, Pariz, Francija, † 1768, Pariz.

Novo!!: Poissonova pega in Joseph-Nicolas Delisle · Poglej več »

Krožnica

izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.

Novo!!: Poissonova pega in Krožnica · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Novo!!: Poissonova pega in Kvantna mehanika · Poglej več »

Laser

Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.

Novo!!: Poissonova pega in Laser · Poglej več »

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Novo!!: Poissonova pega in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie · Poglej več »

Milimeter

Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).

Novo!!: Poissonova pega in Milimeter · Poglej več »

Miselni preizkus

Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Novo!!: Poissonova pega in Miselni preizkus · Poglej več »

Monitor

Mónitor ali prikazoválnik je računalniška zunanja naprava (tudi izhodna naprava), zmožna prikazovati mirne ali gibajoče slike, ki jih ustvarja računalnik in obdela grafična kartica.

Novo!!: Poissonova pega in Monitor · Poglej več »

Nature

Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.

Novo!!: Poissonova pega in Nature · Poglej več »

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Novo!!: Poissonova pega in Neskončnost · Poglej več »

Objekt

Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.

Novo!!: Poissonova pega in Objekt · Poglej več »

Obseg

Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.

Novo!!: Poissonova pega in Obseg · Poglej več »

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Novo!!: Poissonova pega in Obzornik za matematiko in fiziko · Poglej več »

Optična napaka

Optična napaka (tudi napaka optičnih naprav) ali optična aberacija je vsaka optična napaka, ki povzroči nastanek nepravilnih slik v optičnih napravah.

Novo!!: Poissonova pega in Optična napaka · Poglej več »

Optična os

Optična os ima smer rdečega žarka. Žarki, ki ležijo simetrično na optično os, so označeni z modro in zeleno barvo. Óptična ós je v optičnem sistemu premica, ki sovpada z osjo simetrije elementov optičnega sistema.

Novo!!: Poissonova pega in Optična os · Poglej več »

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Novo!!: Poissonova pega in Optika · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Novo!!: Poissonova pega in Osnovni delec · Poglej več »

Pega

Pega je del neke celote, ki se po barvi ali strukturi razlikuje od večine svojega »okolja«.

Novo!!: Poissonova pega in Pega · Poglej več »

Pierre-Simon Laplace

Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.

Novo!!: Poissonova pega in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »

Polarni koordinatni sistem

Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.

Novo!!: Poissonova pega in Polarni koordinatni sistem · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Novo!!: Poissonova pega in Pot · Poglej več »

Premer

V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišči na krožnici.

Novo!!: Poissonova pega in Premer · Poglej več »

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Novo!!: Poissonova pega in Razdalja · Poglej več »

Siméon-Denis Poisson

Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.

Novo!!: Poissonova pega in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Novo!!: Poissonova pega in Svetloba · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Novo!!: Poissonova pega in Telo (fizika) · Poglej več »

Thomas Young (fizik)

Plošča XXX iz ''Predavanj'' (''Lectures'') leta 1802 (RI), objavljeno leta 1807 Thomas Young, angleški fizik, zdravnik, fiziolog, profesor in egiptolog, * 13. junij 1773, Milverton, grofija Somerset, Anglija, † 10. maj 1829, London.

Novo!!: Poissonova pega in Thomas Young (fizik) · Poglej več »

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Novo!!: Poissonova pega in Točka · Poglej več »

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.

Novo!!: Poissonova pega in Uklon · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Novo!!: Poissonova pega in Valovanje · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Novo!!: Poissonova pega in Valovna dolžina · Poglej več »

Valovno čelo

ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.

Novo!!: Poissonova pega in Valovno čelo · Poglej več »

Valovno število

Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.

Novo!!: Poissonova pega in Valovno število · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Novo!!: Poissonova pega in Zvezda · Poglej več »

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Novo!!: Poissonova pega in Zvok · Poglej več »

Preusmerja sem:

Arago-Poissonova pega, Aragojeva pega, Fresnelov disk, Fresnelova svetla pega.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »