Podobnosti med Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin
Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin še 84 stvari v skupni (v Unijapedija): Abbejevo število, Albedo, Astrofizika, Astronomija, Atomska teža, Atomska, molekulska in optična fizika, Avogadrova konstanta, Buckinghamov izrek π, Dielektričnost, Dinamika fluidov, Disperzija (optika), Dolžina, Elektromagnetna interakcija, Elektron, Fazni prehod, Fizika, Fizikalna količina, Fizikalna konstanta, Fresnelovo število, Geofizika, Gibanje, Gostota, Gostota električnega polja, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Hitrost, Hitrost svetlobe, Izsev, Jakobovo število, Kaplja, Koeficient upora, ..., Kondukcija, Konstanta fine strukture, Konvekcija, Kozmologija, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvantno stanje, Laminarni tok, Landéjev množitelj g, Lomni količnik, Machovo število, Magnetohidrodinamika, Masa, Mehanika, Mehanika tekočin, Merska enota, Mirovna masa, Moč, Močna jedrska sila, Mohsova trdotna lestvica, Molekulska masa, Naravne enote, Neskončnost, Notranja energija, Optika, Osnovni delec, Plin, Poissonovo število, Površina, Površinska napetost, Prenos toplote, Razsežnost (vektorski prostor), Razsežnostna analiza, Relativni raztezek, Reynoldsovo število, Sklopitvena konstanta, Snov, Stefanovo število, Svetloba, Tekočina, Telo (fizika), Termodinamika, Toplotna energija, Toplotna prevodnost, Toplotni tok, Transportni pojav, Trdota, Trdota po Brinellu, Trdota po Rockwellu, Turbulentni tok, Uklon, Upor sredstva, Viskoznost, Webrovo število. Razširi indeks (54 več) »
Abbejevo število
lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu. language.
Abbejevo število in Brezrazsežna količina · Abbejevo število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Albedo in Brezrazsežna količina · Albedo in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Astrofizika in Brezrazsežna količina · Astrofizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Brezrazsežna količina · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Atomska teža in Brezrazsežna količina · Atomska teža in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomska, molekulska in optična fizika
Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.
Atomska, molekulska in optična fizika in Brezrazsežna količina · Atomska, molekulska in optična fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Avogadrova konstanta in Brezrazsežna količina · Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Buckinghamov izrek π
Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.
Brezrazsežna količina in Buckinghamov izrek π · Buckinghamov izrek π in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dielektričnost
Dieléktričnost (oznaka ε) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje dielektrika v električnem polju.
Brezrazsežna količina in Dielektričnost · Dielektričnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dinamika fluidov
Dinamika fluidov je subkategorija mehanike fluidov, ki se ukvarja z analizo premikajočih se tekočin in njihovo interakcijo s trdnimi telesi ali drugimi tekočinami na njihovem robu.
Brezrazsežna količina in Dinamika fluidov · Dinamika fluidov in Seznam fizikalnih vsebin ·
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Brezrazsežna količina in Disperzija (optika) · Disperzija (optika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Brezrazsežna količina in Dolžina · Dolžina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Brezrazsežna količina in Elektromagnetna interakcija · Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Brezrazsežna količina in Elektron · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fazni prehod
Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.
Brezrazsežna količina in Fazni prehod · Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Brezrazsežna količina in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Brezrazsežna količina in Fizikalna količina · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Brezrazsežna količina in Fizikalna konstanta · Fizikalna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fresnelovo število
Fresnelovo število je brezrazsežno število, ki se uporablja v optiki v teoriji uklona.
Brezrazsežna količina in Fresnelovo število · Fresnelovo število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Geofizika
Geofizika je znanstvena veda, ki se ukvarja s fizikalnimi pojavi, povezanimi z Zemljo ter njeno ožjo okolico v Vesolju, poleg tega pojem označuje tudi preučevanje Zemlje s pomočjo kvantitativnih fizikalnih metod.
Brezrazsežna količina in Geofizika · Geofizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Brezrazsežna količina in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Brezrazsežna količina in Gostota · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Brezrazsežna količina in Gostota električnega polja · Gostota električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Brezrazsežna količina in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Gravitacijska sklopitvena konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Brezrazsežna količina in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Brezrazsežna količina in Hitrost svetlobe · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Brezrazsežna količina in Izsev · Izsev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakobovo število
Jakobovo števílo (označba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot: kjer je c_ specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišča, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.
Brezrazsežna količina in Jakobovo število · Jakobovo število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kaplja
pipe. Pecelj, na katerem je visela kaplja pred odtrganjem, se razdeli v tri kapljice, ki sledijo kaplji. Trk kaplje ob gladino se nadaljuje z različnimi, včasih zanimivimi in lepimi pojavi supertekočega helija Káplja je majhna količina kapljevine, ki jo pretežno ali obdajajo proste ploskve med kapljevino in okoliškim plinom, kot na primer dežna kaplja, kaplja rose.
Brezrazsežna količina in Kaplja · Kaplja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Koeficient upora
Koeficiènt upôra (običajna oznaka cu, cv, Cd in CD) je v dinamiki tekočin brezrazsežna količina, ki določa upor telesa v tekočini, kot sta na primer zrak ali voda.
Brezrazsežna količina in Koeficient upora · Koeficient upora in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kondukcija
Kondúkcija oziroma prevôd toplôte, pomeni prenašanje toplotne energije skozi trdna telesa.
Brezrazsežna količina in Kondukcija · Kondukcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Brezrazsežna količina in Konstanta fine strukture · Konstanta fine strukture in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konvekcija
Konvekcija je gibanje molekul v tekočini (kapljevini in plinu).
Brezrazsežna količina in Konvekcija · Konvekcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Brezrazsežna količina in Kozmologija · Kozmologija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Brezrazsežna količina in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Brezrazsežna količina in Kvantno število · Kvantno število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Brezrazsežna količina in Kvantno stanje · Kvantno stanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Laminarni tok
Laminárni tók je tok snovi, pri katerem so tokovnice urejene in gladke.
Brezrazsežna količina in Laminarni tok · Laminarni tok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Brezrazsežna količina in Landéjev množitelj g · Landéjev množitelj g in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Brezrazsežna količina in Lomni količnik · Lomni količnik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Machovo število
Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.
Brezrazsežna količina in Machovo število · Machovo število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetohidrodinamika
Magnetohidrodinamika (MHD) tudi (dinamika magnetnih fluidov ali hidromagnetika) je študija dinamike (mehanike) električno prevodnih tekočin.
Brezrazsežna količina in Magnetohidrodinamika · Magnetohidrodinamika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Brezrazsežna količina in Masa · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Brezrazsežna količina in Mehanika · Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mehanika tekočin
Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.
Brezrazsežna količina in Mehanika tekočin · Mehanika tekočin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Brezrazsežna količina in Merska enota · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Brezrazsežna količina in Mirovna masa · Mirovna masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Brezrazsežna količina in Moč · Moč in Seznam fizikalnih vsebin ·
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Brezrazsežna količina in Močna jedrska sila · Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Brezrazsežna količina in Mohsova trdotna lestvica · Mohsova trdotna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekulska masa
Molekulska masa (okrajšano M), zastarelo molekulska teža, je fizikalna količina, ki pove, kolikšna je masa ene molekulehttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5525830/masa?query.
Brezrazsežna količina in Molekulska masa · Molekulska masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Brezrazsežna količina in Naravne enote · Naravne enote in Seznam fizikalnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Brezrazsežna količina in Neskončnost · Neskončnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Brezrazsežna količina in Notranja energija · Notranja energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Brezrazsežna količina in Optika · Optika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Brezrazsežna količina in Osnovni delec · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Brezrazsežna količina in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Poissonovo število
Poissonovo števílo (tudi Poissonovo razmérje, oznaka μ ali ν) je določeno kot absolutna vrednost razmerja med relativnim skrčkom v prečni smeri (kontrakcija) in relativnim raztezkom v vzdolžni smeri (dilatacija) pri nateznih obremenitvah snovi, oziroma med relativnim raztezkom v prečni smeri in relativnim skrčkom v vzdolžni smeri pri tlačnih obremenitvah snovi: Geometrijsko podlago določanja Poissonovega števila kaže Slika 1: K določanju Poissonovega številsSlika 1: K določanju Poissonovega števila Poissonovo število je brez merske enote (brezrazsežno) in je za različne snovi (plastične) različno, z vrednostmi znotraj intervala Pri kovinah je μ od 1/4 do 1/3, pri jeklu μ.
Brezrazsežna količina in Poissonovo število · Poissonovo število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Brezrazsežna količina in Površina · Površina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Brezrazsežna količina in Površinska napetost · Površinska napetost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Brezrazsežna količina in Prenos toplote · Prenos toplote in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Brezrazsežna količina in Razsežnost (vektorski prostor) · Razsežnost (vektorski prostor) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Brezrazsežna količina in Razsežnostna analiza · Razsežnostna analiza in Seznam fizikalnih vsebin ·
Relativni raztezek
Rélativni raztézek (oznaka &epsilon) je brezrazsežna količina, določena pri raztezanju ali stiskanju kot razmerje med deformacijo Δl (raztezkom, skrčkom) nekega telesa in dolžino tega istega telesa (l) pred deformacijo: Relativni raztezek nastopa npr.
Brezrazsežna količina in Relativni raztezek · Relativni raztezek in Seznam fizikalnih vsebin ·
Reynoldsovo število
Reynoldsovo števílo (označba Re) je brezrazsežno število, s katerim se v mehaniki tekočin označi tok tekočin.
Brezrazsežna količina in Reynoldsovo število · Reynoldsovo število in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Brezrazsežna količina in Sklopitvena konstanta · Seznam fizikalnih vsebin in Sklopitvena konstanta ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Brezrazsežna količina in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Stefanovo število
Stefanovo števílo (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifična toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifična latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališča.
Brezrazsežna količina in Stefanovo število · Seznam fizikalnih vsebin in Stefanovo število ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Brezrazsežna količina in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Brezrazsežna količina in Tekočina · Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Brezrazsežna količina in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Brezrazsežna količina in Termodinamika · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika ·
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Brezrazsežna količina in Toplotna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna energija ·
Toplotna prevodnost
Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.
Brezrazsežna količina in Toplotna prevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost ·
Toplotni tok
Toplòtni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove, koliko toplote (oznaka Q) preteče na časovno enoto med dvema telesoma v toplotnem stiku.
Brezrazsežna količina in Toplotni tok · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotni tok ·
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Brezrazsežna količina in Transportni pojav · Seznam fizikalnih vsebin in Transportni pojav ·
Trdota
Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).
Brezrazsežna količina in Trdota · Seznam fizikalnih vsebin in Trdota ·
Trdota po Brinellu
Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Brezrazsežna količina in Trdota po Brinellu · Seznam fizikalnih vsebin in Trdota po Brinellu ·
Trdota po Rockwellu
Trdota po Rockwellu (po standardu SIST EN ISO 6508-1: 2000) je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi.
Brezrazsežna količina in Trdota po Rockwellu · Seznam fizikalnih vsebin in Trdota po Rockwellu ·
Turbulentni tok
Turbulentni tok dima okrog modela letala Zgled turbulentnega toka Turbuléntni tók (tudi vrtínčasti tók) je nestacionarni tok tekočine, pri katerem se tokovnice s časom premikajo, iz njih pa se lahko ustvarjajo vrtinci.
Brezrazsežna količina in Turbulentni tok · Seznam fizikalnih vsebin in Turbulentni tok ·
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Brezrazsežna količina in Uklon · Seznam fizikalnih vsebin in Uklon ·
Upor sredstva
Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.
Brezrazsežna količina in Upor sredstva · Seznam fizikalnih vsebin in Upor sredstva ·
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Brezrazsežna količina in Viskoznost · Seznam fizikalnih vsebin in Viskoznost ·
Webrovo število
površinske napetosti na tvorjenje mejne površine med dvema tekočinama Webrovo števílo je v mehaniki tekočin brezrazsežna količina, ki je pogosto uporabna pri analizi toka tekočin, kjer se prepletata dva različna tokova, še posebej pri večfaznih tokovih z močno ukrivljenimi površinami.
Brezrazsežna količina in Webrovo število · Seznam fizikalnih vsebin in Webrovo število ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin
Brezrazsežna količina 101 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 84, indeks Jaccard je 3.59% = 84 / (101 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Brezrazsežna količina in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: