Aluminij in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Aluminij in Seznam fizikalnih vsebin

Aluminij vs. Seznam fizikalnih vsebin

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Aluminij in Amper · Amper in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Argon

Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.

Aluminij in Argon · Argon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Aluminij in Baker · Baker in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Cink

Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.

Aluminij in Cink · Cink in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električna prevodnost

Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.

Aluminij in Električna prevodnost · Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektroliza

Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.

Aluminij in Elektroliza · Elektroliza in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galvanski člen

Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.

Aluminij in Galvanski člen · Galvanski člen in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gavs

Gavs ali izvorno gauss (okrajšava G) je fizikalna enota za merjenje gostote magnetnega polja.

Aluminij in Gavs · Gavs in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota

Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.

Aluminij in Gostota · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hans Christian Ørsted

Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.

Aluminij in Hans Christian Ørsted · Hans Christian Ørsted in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Aluminij in Infrardeče valovanje · Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Izotop

Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.

Aluminij in Izotop · Izotop in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Aluminij in Kalcij · Kalcij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kalij

Kálij je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19.

Aluminij in Kalij · Kalij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Aluminij in Kemijski element · Kemijski element in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kemijski simbol

Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.

Aluminij in Kemijski simbol · Kemijski simbol in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Aluminij in Kisik · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Aluminij in Kositer · Kositer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Krom

Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.

Aluminij in Krom · Krom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnezij

Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.

Aluminij in Magnezij · Magnezij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Aluminij in Mangan · Mangan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase.

Aluminij in Masno število · Masno število in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Aluminij in Meteorit · Meteorit in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.

Aluminij in Mohsova trdotna lestvica · Mohsova trdotna lestvica in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Aluminij in Natrij · Natrij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Oksid

Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi. Oksid (iz grškega ὀξύς, ki pomeni oster ali kisel) je kemična spojina kisika v oksidacijskem stanju -2 z drugimi kemijskimi elementi.

Aluminij in Oksid · Oksid in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Platina

Plátina (latinsko platinum) je kemični element.

Aluminij in Platina · Platina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polimer

Polipropilen Polimêr je ogromna molekula (makromolekula), ki je sestavljena iz ponavljajočih se strukturnih enot (monomerov), povezanih s kovalentno kemijsko vezjo.

Aluminij in Polimer · Polimer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prožnostni modul

Próžnostni módul (tudi módul elástičnosti (predvsem v strojništvu) ali tudi Youngov módul) je fizikalna količina, določena pri raztezanju in stiskanju teles kot razmerje med mehansko napetostjo (silo na enoto preseka) in relativnim raztezkom v Hookovem zakonu.

Aluminij in Prožnostni modul · Prožnostni modul in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Aluminij in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Aluminij in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Razpolovni čas

Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.

Aluminij in Razpolovni čas · Razpolovni čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Silicij

Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.

Aluminij in Silicij · Seznam fizikalnih vsebin in Silicij · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Aluminij in Srebro · Seznam fizikalnih vsebin in Srebro · Poglej več »

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Aluminij in Steklo · Seznam fizikalnih vsebin in Steklo · Poglej več »

Sublimacija

Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne točke.

Aluminij in Sublimacija · Seznam fizikalnih vsebin in Sublimacija · Poglej več »

Supernova

CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.

Aluminij in Supernova · Seznam fizikalnih vsebin in Supernova · Poglej več »

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Aluminij in Superprevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Superprevodnost · Poglej več »

Tesla (enota)

Tesla (oznaka T) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za gostoto magnetnega polja.

Aluminij in Tesla (enota) · Seznam fizikalnih vsebin in Tesla (enota) · Poglej več »

Toplota

Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).

Aluminij in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota · Poglej več »

Toplotna prevodnost

Toplôtna prevódnost (oznaka \lambda, v tujih virih tudi k, l ali κ) je snovna konstanta in intenzivna količina, določena pri prevajanju toplote kot sorazmernostni koeficient med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature.

Aluminij in Toplotna prevodnost · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna prevodnost · Poglej več »

Tranzistor

Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.

Aluminij in Tranzistor · Seznam fizikalnih vsebin in Tranzistor · Poglej več »

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji "površine" (obrabi).

Aluminij in Trdota · Seznam fizikalnih vsebin in Trdota · Poglej več »

Vidni spekter

Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.

Aluminij in Vidni spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Aluminij in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda · Poglej več »

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Aluminij in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik · Poglej več »

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Aluminij in Volt · Seznam fizikalnih vsebin in Volt · Poglej več »

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Aluminij in Vrstno število · Seznam fizikalnih vsebin in Vrstno število · Poglej več »

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Aluminij in Zlato · Seznam fizikalnih vsebin in Zlato · Poglej več »

Zlitina

kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.

Aluminij in Zlitina · Seznam fizikalnih vsebin in Zlitina · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Aluminij in Zrcalo · Seznam fizikalnih vsebin in Zrcalo · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Aluminij in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »