Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Curiejeva temperatura in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Curiejeva temperatura in Seznam fizikalnih vsebin

Curiejeva temperatura vs. Seznam fizikalnih vsebin

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Curiejeva temperatura in Seznam fizikalnih vsebin

Curiejeva temperatura in Seznam fizikalnih vsebin še 55 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna ničla, Anizotropija, Antimon, Arzen, Atom, Baker, Bizmut, Bohrov magneton, Boltzmannova konstanta, Dielektrik, Disprozij, Dopiranje, Električno polje, Elektron, Entropija (razločitev), Evropij, Fazni prehod, Feroelektrik, Feromagnetizem, Fizika, Gadolinij, Gostota magnetnega polja, Histereza, Indukcijska konstanta, Influenčna konstanta, Ion, Kelvin, Kinetična energija, Kisik, Kobalt, ..., Kristalna struktura, Kritična točka, Kubični kristalni sistem, Landéjev množitelj g, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Magnetno polje, Mangan, Néelova temperatura, Nikelj, Orbitala, Paramagnetizem, Physical Review, Physical Review Letters, Pierre Curie, Piezoelektričnost, Piezoelektrik, Snov, Spin, Srebro, Temperatura, Terbij, Tlak, Vrtilna količina, Vzbujeno stanje. Razširi indeks (25 več) »

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov.

Absolutna ničla in Curiejeva temperatura · Absolutna ničla in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Anizotropija

Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.

Anizotropija in Curiejeva temperatura · Anizotropija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Antimon

Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.

Antimon in Curiejeva temperatura · Antimon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Arzen

Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.

Arzen in Curiejeva temperatura · Arzen in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Curiejeva temperatura · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Baker in Curiejeva temperatura · Baker in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Bizmut

Bizmut Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83.

Bizmut in Curiejeva temperatura · Bizmut in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Bohrov magneton

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.

Bohrov magneton in Curiejeva temperatura · Bohrov magneton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Boltzmannova konstanta in Curiejeva temperatura · Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.

Curiejeva temperatura in Dielektrik · Dielektrik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Disprozij

Disprózij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Dy in atomsko število 66.

Curiejeva temperatura in Disprozij · Disprozij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dopiranje

Dopiranje je v proizvodnji polprevodnikov postopek vnosa nečistoč (v izredno majhnih količinah, v sledeh) v čiste oziroma prave polprevodnike, da bi spremenili njihove električne lastnosti.

Curiejeva temperatura in Dopiranje · Dopiranje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Curiejeva temperatura in Električno polje · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Curiejeva temperatura in Elektron · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Entropija (razločitev)

Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.

Curiejeva temperatura in Entropija (razločitev) · Entropija (razločitev) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Evropij

Europij je kemični element s simbolom Eu in atomskim številom 63.

Curiejeva temperatura in Evropij · Evropij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Curiejeva temperatura in Fazni prehod · Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Feroelektrik

Fêroeléktrik je snov, pri kateri že pri relativno majhnem električnem polju opazimo nelinearno odvisnost polarizacije od polja.

Curiejeva temperatura in Feroelektrik · Feroelektrik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Curiejeva temperatura in Feromagnetizem · Feromagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Curiejeva temperatura in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Curiejeva temperatura in Gadolinij · Gadolinij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Curiejeva temperatura in Gostota magnetnega polja · Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Histereza

jakosti električnega polja ''E'', ki najprej narašča, nato pa pada. Krivulji tvorita ''histerezno zanko''. Histeréza je značilnost sistemov (navadno fizikalnih), da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, ali da se ne povrnejo popolnoma v svoje prvotno stanje: to je, sistemi, katerih stanja so odvisna od njihove neposredne preteklosti.

Curiejeva temperatura in Histereza · Histereza in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Indukcijska konstanta

Indukcíjska konstánta (oznaka μ0) je ena osnovnih fizikalnih konstant.

Curiejeva temperatura in Indukcijska konstanta · Indukcijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Curiejeva temperatura in Influenčna konstanta · Influenčna konstanta in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Curiejeva temperatura in Ion · Ion in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Curiejeva temperatura in Kelvin · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Curiejeva temperatura in Kinetična energija · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Curiejeva temperatura in Kisik · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Curiejeva temperatura in Kobalt · Kobalt in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Curiejeva temperatura in Kristalna struktura · Kristalna struktura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Curiejeva temperatura in Kritična točka · Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kubični kristalni sistem

Primer kubičnih kristalov: halit (natrijev klorid) s strukturo kamene soli Mrežni model enostavnega kubičnega sistema Osnovna celica kubičnega gostega sklada, poznanega tudi kot ploskovno centrirana kocka Kubični ali izomerni kristalni sistem kristalni sistem, v katerem ima osnovna celica obliko kocke.

Curiejeva temperatura in Kubični kristalni sistem · Kubični kristalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Landéjev množitelj g

Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.

Curiejeva temperatura in Landéjev množitelj g · Landéjev množitelj g in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Curiejeva temperatura in Magnetni moment · Magnetni moment in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetno kvantno število

Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.

Curiejeva temperatura in Magnetno kvantno število · Magnetno kvantno število in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Curiejeva temperatura in Magnetno polje · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Curiejeva temperatura in Mangan · Mangan in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Néelova temperatura

Néelova temperatura ali temperatura magnetne preureditve (TN) je temperatura, nad katero antiferomagnetne snovi postanejo paramagnetne, se pravi, da postane njihova notranja energija dovolj velika, da poruši makroskopsko magnetno ureditev snovi.

Curiejeva temperatura in Néelova temperatura · Néelova temperatura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Curiejeva temperatura in Nikelj · Nikelj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Curiejeva temperatura in Orbitala · Orbitala in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Curiejeva temperatura in Paramagnetizem · Paramagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Curiejeva temperatura in Physical Review · Physical Review in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Curiejeva temperatura in Physical Review Letters · Physical Review Letters in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pierre Curie

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Curiejeva temperatura in Pierre Curie · Pierre Curie in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Piezoelektričnost

Piezoelektričnost se nanaša na interno polarizacijo dielektričnih materialov za majhne spremembe v obremenitvi in obratno.

Curiejeva temperatura in Piezoelektričnost · Piezoelektričnost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Piezoelektrik

Piezoelektrik je (keramični) material, ki je izpostavljen enosmernemu električnemu toku oz.

Curiejeva temperatura in Piezoelektrik · Piezoelektrik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Curiejeva temperatura in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Curiejeva temperatura in Spin · Seznam fizikalnih vsebin in Spin · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Curiejeva temperatura in Srebro · Seznam fizikalnih vsebin in Srebro · Poglej več »

Temperatura

atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.

Curiejeva temperatura in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura · Poglej več »

Terbij

Têrbij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Tb in atomsko število 65.

Curiejeva temperatura in Terbij · Seznam fizikalnih vsebin in Terbij · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Curiejeva temperatura in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Curiejeva temperatura in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Vzbujeno stanje

Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.

Curiejeva temperatura in Vzbujeno stanje · Seznam fizikalnih vsebin in Vzbujeno stanje · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Curiejeva temperatura in Seznam fizikalnih vsebin

Curiejeva temperatura 66 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 55, indeks Jaccard je 2.39% = 55 / (66 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Curiejeva temperatura in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: