Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Geodetična precesija in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Geodetična precesija in Seznam fizikalnih vsebin

Geodetična precesija vs. Seznam fizikalnih vsebin

Prikaz geodetične precesije. Geodétična precesija (tudi geodétični pojàv, de Sittrova precesíja, de Sittrov pojàv ali Fokkerjeva precesíja) je fizikalni pojav pri katerem ukrivljenost prostor-časa, ki jo predvideva splošna teorija relativnosti, vpliva na vektor vzdolž krožečega se telesa. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Geodetična precesija in Seznam fizikalnih vsebin

Geodetična precesija in Seznam fizikalnih vsebin še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Ameriško fizikalno društvo, Fizika, Geodetka, Keplerjevi zakoni, Kotna hitrost, Kroženje, Lastni čas, Meritev, Naklon tira, Os vrtenja, Podaljšanje časa, Pospešek, Povlek prostora, Precesija, Prosti pad, Prostor-čas, Satelit, Splošna teorija relativnosti, Svetovnica, Telo (fizika), Tir, Vektor (matematika), Vrtenje, Vrtilna količina, Zemlja.

Ameriško fizikalno društvo

Ameriško fizikalno društvo (izvirno, kratica APS) je druga največja orgnizacija fizikov za Nemškim fizikalnim društvom.

Ameriško fizikalno društvo in Geodetična precesija · Ameriško fizikalno društvo in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Geodetična precesija · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Geodetka

Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.

Geodetična precesija in Geodetka · Geodetka in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Keplerjevi zakoni

Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.

Geodetična precesija in Keplerjevi zakoni · Keplerjevi zakoni in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Geodetična precesija in Kotna hitrost · Kotna hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Geodetična precesija in Kroženje · Kroženje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lastni čas

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.

Geodetična precesija in Lastni čas · Lastni čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Geodetična precesija in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Naklon tira

''A'' krožeče telo (satelit) ''B'' osrednje telo (planet) C izbrana ravnina (npr. ekliptika) D ravnina tirnice telesa A ''i'' – naklon tira Naklòn tíra ali inklinácija je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tirnice, ki točno opišejo tirnico nebesnega telesa.

Geodetična precesija in Naklon tira · Naklon tira in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Geodetična precesija in Os vrtenja · Os vrtenja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Podaljšanje časa

Podaljšanje časa (tudi dilatacija časa) je pojav, kjer se lastni čas opazovalca v opazovalnem sistemu razlikuje od tistega v različnem opazovalnem sistemu.

Geodetična precesija in Podaljšanje časa · Podaljšanje časa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Geodetična precesija in Pospešek · Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Povlek prostora

Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.

Geodetična precesija in Povlek prostora · Povlek prostora in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Precesija

Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.

Geodetična precesija in Precesija · Precesija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prosti pad

Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.

Geodetična precesija in Prosti pad · Prosti pad in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Geodetična precesija in Prostor-čas · Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Satelit

Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.

Geodetična precesija in Satelit · Satelit in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Geodetična precesija in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.

Geodetična precesija in Svetovnica · Seznam fizikalnih vsebin in Svetovnica · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Geodetična precesija in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Geodetična precesija in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Geodetična precesija in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Geodetična precesija in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Geodetična precesija in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Geodetična precesija in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Geodetična precesija in Seznam fizikalnih vsebin

Geodetična precesija 33 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 1.10% = 25 / (33 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Geodetična precesija in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: