Kazalo
30 odnosi: Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Augustin-Jean Fresnel, École nationale supérieure des mines de Paris, École polytechnique, Fizik, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, George Gabriel Stokes, Gravitacijska konstanta, Henry Cavendish, Hitrost svetlobe, Jean Bernard Léon Foucault, Klotoida, Kraljeva družba, Meritev, Napaka, Optika, Orléans, Romorantin-Lanthenay, Rumfordova medalja, Spektroskopija, Svetloba, Točnost in natančnost, Univerza v Cambridgeu, Zrcalo, 12. april, 1841, 1902, 6. marec.
- Diplomiranci École Polytechnique
- Tuji člani Kraljeve družbe
Armand-Hippolyte-Louis Fizeau
Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.
Poglej Marie Alfred Cornu in Armand-Hippolyte-Louis Fizeau
Augustin-Jean Fresnel
Augustin-Jean Fresnel, francoski fizik in izumitelj, * 10. maj 1788, Broglie, Francija, † 14. julij 1827, Ville d'Avray, Francija.
Poglej Marie Alfred Cornu in Augustin-Jean Fresnel
École nationale supérieure des mines de Paris
267px École nationale supérieure des mines de Paris (znana tudi kot Mines ParisTech ali les Mines) je francoska visoka šola raziskovalne Univerze PSL.
Poglej Marie Alfred Cornu in École nationale supérieure des mines de Paris
École polytechnique
267px École polytechnique (znana tudi kot Polytechnique ali l'X) je ena najbolj prestižnih in selektivnih visokih šol v Franciji.
Poglej Marie Alfred Cornu in École polytechnique
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Marie Alfred Cornu in Fizik
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Marie Alfred Cornu in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Marie Alfred Cornu in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Marie Alfred Cornu in Francozi
George Gabriel Stokes
Sir George Gabriel Stokes, 1.
Poglej Marie Alfred Cornu in George Gabriel Stokes
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Marie Alfred Cornu in Gravitacijska konstanta
Henry Cavendish
1766. Henry Cavendish, FRS, angleški fizik in kemik, * 10. oktober 1731, Nica (Nizza), Francija, † 24. februar 1810, London, Anglija.
Poglej Marie Alfred Cornu in Henry Cavendish
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Marie Alfred Cornu in Hitrost svetlobe
Jean Bernard Léon Foucault
Jean Bernard Léon Foucault, francoski fizik in astronom, * 18. september 1819, Pariz, Francija, † 11. februar 1868, Pariz.
Poglej Marie Alfred Cornu in Jean Bernard Léon Foucault
Klotoida
Klotoida ali Cornujeva (Eulerjeva) spirala. Prehod iz ravnega (modro) dela cestišča v krožni del (zeleno). V tem primeru se v prehodnem delu (rdeče) uporablja klotoida. Klotoída (tudi Cornujeva spirala in Eulerjeva spirala) je transcendentna krivulja, katere ukrivljenost se spreminja linearno vzdolž njene dolžine.
Poglej Marie Alfred Cornu in Klotoida
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Marie Alfred Cornu in Kraljeva družba
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Marie Alfred Cornu in Meritev
Napaka
Napáka je beseda, ki ima na različnih področjih različne pomene.
Poglej Marie Alfred Cornu in Napaka
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Poglej Marie Alfred Cornu in Optika
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Marie Alfred Cornu in Orléans
Romorantin-Lanthenay
Romorantin-Lanthenay je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loir-et-Cher.
Poglej Marie Alfred Cornu in Romorantin-Lanthenay
Rumfordova medalja
Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.
Poglej Marie Alfred Cornu in Rumfordova medalja
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Marie Alfred Cornu in Spektroskopija
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Marie Alfred Cornu in Svetloba
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Marie Alfred Cornu in Točnost in natančnost
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej Marie Alfred Cornu in Univerza v Cambridgeu
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Marie Alfred Cornu in Zrcalo
12. april
12.
Poglej Marie Alfred Cornu in 12. april
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Marie Alfred Cornu in 1841
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Marie Alfred Cornu in 1902
6. marec
6.
Poglej Marie Alfred Cornu in 6. marec
Glej tudi
Diplomiranci École Polytechnique
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Alfred Cornu.