Podobnosti med Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin
Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin še 61 stvari v skupni (v Unijapedija): Agregatno stanje, Astrofizika, Atom, Atomsko jedro, Barva, Coulombov zakon, Električna napetost, Električna prevodnost, Električni izolator, Električni naboj, Električno polje, Elektrika, Elektroda, Elektron, Elektronski snop, Energija, Fizika, Fosfor, Fotoluminiscenca, Foton, Ion, Ionizacija, Irving Langmuir, Jedrsko zlivanje, Joseph John Thomson, Kapljevina, Kinetična energija, Komet, Kondenzator, Konstanta, ..., Magnetno polje, Masa, Moč, Molekula, Narava, Nevtron, Plin, Prapok, Premo gibanje, Prostor, Proton, Radioaktivnost, Sevalni tlak, Sevanje, Snov, Težnost, Tekočina, Telo (fizika), Temperatura, Toplota, Toplotna energija, Tritij, Trk, Ultravijolično valovanje, Valovna dolžina, Vesolje, Vidni spekter, Vzbujeno stanje, William Crookes, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (31 več) »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Agregatno stanje in Plazma (fizika) · Agregatno stanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Astrofizika in Plazma (fizika) · Astrofizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Plazma (fizika) · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Plazma (fizika) · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Barva in Plazma (fizika) · Barva in Seznam fizikalnih vsebin ·
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Coulombov zakon in Plazma (fizika) · Coulombov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Električna napetost in Plazma (fizika) · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Električna prevodnost in Plazma (fizika) · Električna prevodnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni izolator
Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.
Električni izolator in Plazma (fizika) · Električni izolator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Plazma (fizika) · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Električno polje in Plazma (fizika) · Električno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Elektrika in Plazma (fizika) · Elektrika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektroda
Elektroda je prevodnik, ki omogoča kontakt z nekovinskim delom električnih tokokrogov.
Elektroda in Plazma (fizika) · Elektroda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Plazma (fizika) · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Elektronski snop in Plazma (fizika) · Elektronski snop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Plazma (fizika) · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Plazma (fizika) · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Fosfor in Plazma (fizika) · Fosfor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Fotoluminiscenca in Plazma (fizika) · Fotoluminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Plazma (fizika) · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Ion in Plazma (fizika) · Ion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Ionizacija in Plazma (fizika) · Ionizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Irving Langmuir
Irving Langmuir, ameriški fizik in kemik, * 31. januar 1881, Brooklyn, New York, ZDA, † 16. avgust 1957, Woods Hole, Massachusetts, ZDA.
Irving Langmuir in Plazma (fizika) · Irving Langmuir in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Jedrsko zlivanje in Plazma (fizika) · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Joseph John Thomson in Plazma (fizika) · Joseph John Thomson in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Kapljevina in Plazma (fizika) · Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Kinetična energija in Plazma (fizika) · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Plazma (fizika) · Komet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kondenzator
Kondenzatorji različnih vrst Kondenzator je elektrotehniški element, ki lahko shranjuje energijo v obliki električnega polja.
Kondenzator in Plazma (fizika) · Kondenzator in Seznam fizikalnih vsebin ·
Konstanta
Konstánta je v splošnem realno število ali številska vrednost, ki je na neki način pomembna.
Konstanta in Plazma (fizika) · Konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Magnetno polje in Plazma (fizika) · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Masa in Plazma (fizika) · Masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Moč in Plazma (fizika) · Moč in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Plazma (fizika) · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Plazma (fizika) · Narava in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Nevtron in Plazma (fizika) · Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Plazma (fizika) in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Plazma (fizika) in Prapok · Prapok in Seznam fizikalnih vsebin ·
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Plazma (fizika) in Premo gibanje · Premo gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Plazma (fizika) in Prostor · Prostor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Plazma (fizika) in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Plazma (fizika) in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Plazma (fizika) in Sevalni tlak · Sevalni tlak in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Plazma (fizika) in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Plazma (fizika) in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Plazma (fizika) in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Plazma (fizika) in Tekočina · Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Plazma (fizika) in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Plazma (fizika) in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Plazma (fizika) in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota ·
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Plazma (fizika) in Toplotna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna energija ·
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Plazma (fizika) in Tritij · Seznam fizikalnih vsebin in Tritij ·
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Plazma (fizika) in Trk · Seznam fizikalnih vsebin in Trk ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Plazma (fizika) in Ultravijolično valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Ultravijolično valovanje ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Plazma (fizika) in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Plazma (fizika) in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Plazma (fizika) in Vidni spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter ·
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Plazma (fizika) in Vzbujeno stanje · Seznam fizikalnih vsebin in Vzbujeno stanje ·
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Plazma (fizika) in William Crookes · Seznam fizikalnih vsebin in William Crookes ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Plazma (fizika) in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Plazma (fizika) in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin
Plazma (fizika) 73 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 61, indeks Jaccard je 2.64% = 61 / (73 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: