Podobnosti med Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin
Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin še 59 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Agregatno stanje, Aluminij, Anion, Atom, Atomsko jedro, Baterija (elektrika), Bioluminiscenca, Difuzija, Dušik, Eksotermna reakcija, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronegativnost, Endotermna reakcija, Energija, Entalpija, Eter, Flogistonska teorija, Ion, Isaac Newton, Jedrska kemija, John Dalton, Joseph Louis Gay-Lussac, Kation, Kemična vez, Kemijski potencial, Kisik, Klor, Koncentracija, ..., Kovalentna vez, Kvantna mehanika, Laser, Natrij, Platina, Polimerizacija, Površina, Prosta energija, Proton, Radioaktivni izotop, Radioaktivnost, Redoks reakcija, Robert Boyle, Snov, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektroskopija, Stehiometrija, Svetloba, Svinec, Temperatura, Termodinamika, Tlak, Toplota, Toplotna energija, Topnost, Ultravijolično valovanje, Voda, Zakon o ohranitvi mase, Zlato. Razširi indeks (29 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Kemijska reakcija · Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Agregatno stanje in Kemijska reakcija · Agregatno stanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Aluminij in Kemijska reakcija · Aluminij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Anion in Kemijska reakcija · Anion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Kemijska reakcija · Atom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Kemijska reakcija · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Baterija (elektrika)
Električna baterija je naprava iz ene ali več elektrokemičnih celic, ki lahko spremeni kemično energijo v električno in obratno pri polnilnih baterijah.
Baterija (elektrika) in Kemijska reakcija · Baterija (elektrika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Bioluminiscenca in Kemijska reakcija · Bioluminiscenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Difuzija
Difuzíja je spontano razširjanje snovi, toplote ali gibalne količine zaradi prostorske nehomogenosti odgovarjajočih fizikalnih količin.
Difuzija in Kemijska reakcija · Difuzija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Kemijska reakcija · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Eksotermna reakcija in Kemijska reakcija · Eksotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Kemijska reakcija · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Elektron in Kemijska reakcija · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Elektronegativnost in Kemijska reakcija · Elektronegativnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Endotermna reakcija
Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.
Endotermna reakcija in Kemijska reakcija · Endotermna reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Kemijska reakcija · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Entalpija
Entalpíja (oznaka H) je termodinamska spremenljivka, definirana kot vsota notranje energije Wn ter zmnožka tlaka p in prostornine V: Lastnost entalpije je, da je pri procesih, ki potekajo pri stalnem tlaku, sprememba entalpije ravno enaka dovedeni ali odvzeti toploti.
Entalpija in Kemijska reakcija · Entalpija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Eter in Kemijska reakcija · Eter in Seznam fizikalnih vsebin ·
Flogistonska teorija
Alkimist in zdravnik Johann Joachim Becher, avtor flogistonske teorije Flogistonska teorija (iz starogrškega: flogistón – goreti) je ovržena znanstvena teorija iz 17.
Flogistonska teorija in Kemijska reakcija · Flogistonska teorija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Ion in Kemijska reakcija · Ion in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Kemijska reakcija · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Jedrska kemija in Kemijska reakcija · Jedrska kemija in Seznam fizikalnih vsebin ·
John Dalton
John Dalton, angleški kemik in fizik, * 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester.
John Dalton in Kemijska reakcija · John Dalton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Joseph Louis Gay-Lussac
Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.
Joseph Louis Gay-Lussac in Kemijska reakcija · Joseph Louis Gay-Lussac in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Kation in Kemijska reakcija · Kation in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Kemijska reakcija in Kemična vez · Kemična vez in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kemijski potencial
Kémijski potenciál (oznaka μ) je termodinamska spremenljivka, ki meri, za koliko se poveča prosta gibbsova energija homogeno porazdeljene snovi, če se termodinamskemu sistemu dodam en mol te snovi.
Kemijska reakcija in Kemijski potencial · Kemijski potencial in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kemijska reakcija in Kisik · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Kemijska reakcija in Klor · Klor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Kemijska reakcija in Koncentracija · Koncentracija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Kemijska reakcija in Kovalentna vez · Kovalentna vez in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kemijska reakcija in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Kemijska reakcija in Laser · Laser in Seznam fizikalnih vsebin ·
Natrij
Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.
Kemijska reakcija in Natrij · Natrij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Platina
Plátina (latinsko platinum) je kemični element.
Kemijska reakcija in Platina · Platina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Kemijska reakcija in Polimerizacija · Polimerizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Kemijska reakcija in Površina · Površina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prosta energija
Pròsta energíja ali Helmholtzeva fúnkcija je termodinamski potencial, definiran kot razlika med notranjo energijo Wn in zmnožkom temperature T in entropije S: Prosta energija doseže minimum v ravnovesnem stanju v termodinamskih sistemih s stalno prostornino in stalno temperaturo.
Kemijska reakcija in Prosta energija · Prosta energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Kemijska reakcija in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radioaktivni izotop
Radioaktivni izotop je atom.
Kemijska reakcija in Radioaktivni izotop · Radioaktivni izotop in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Kemijska reakcija in Radioaktivnost · Radioaktivnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Kemijska reakcija in Redoks reakcija · Redoks reakcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Kemijska reakcija in Robert Boyle · Robert Boyle in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Kemijska reakcija in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Kemijska reakcija in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Kemijska reakcija in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Stehiometrija
Stehiometrija (στοιχεῖον «element» + μετρέω «meriti») je veja kemije, ki se ukvarja s količinskimi razmerji med reaktanti pred kemijsko reakcijo in produkti po kemijski reakciji.
Kemijska reakcija in Stehiometrija · Seznam fizikalnih vsebin in Stehiometrija ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Kemijska reakcija in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Kemijska reakcija in Svinec · Seznam fizikalnih vsebin in Svinec ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Kemijska reakcija in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Kemijska reakcija in Termodinamika · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Kemijska reakcija in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak ·
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Kemijska reakcija in Toplota · Seznam fizikalnih vsebin in Toplota ·
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Kemijska reakcija in Toplotna energija · Seznam fizikalnih vsebin in Toplotna energija ·
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Kemijska reakcija in Topnost · Seznam fizikalnih vsebin in Topnost ·
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Kemijska reakcija in Ultravijolično valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Ultravijolično valovanje ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Kemijska reakcija in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda ·
Zakon o ohranitvi mase
Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.
Kemijska reakcija in Zakon o ohranitvi mase · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o ohranitvi mase ·
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Kemijska reakcija in Zlato · Seznam fizikalnih vsebin in Zlato ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin
Kemijska reakcija 147 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 59, indeks Jaccard je 2.47% = 59 / (147 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kemijska reakcija in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: