Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Solenoidalno polje
Seznam fizikalnih vsebin in Solenoidalno polje še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Divergenca, Električni naboj, Gostota električnega polja, Gostota električnega toka, Gostota magnetnega polja, Gostota naboja, Helmholtzev razstavitveni izrek, Integral, Jakost električnega polja, Kapljevina, Kontinuitetna enačba, Poissonova enačba, Potencial, Pravokotnost, Prostor, Tekočina, Vektorski potencial, Vektorsko polje.
Divergenca
Divergenca vektorskega polja \mathbf.
Divergenca in Seznam fizikalnih vsebin · Divergenca in Solenoidalno polje ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Električni naboj in Solenoidalno polje ·
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Gostota električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota električnega polja in Solenoidalno polje ·
Gostota električnega toka
Gostôta eléktričnega tóka, pogosto tudi kar gostôta tóka (oznaka j), je določena kot kvocient med električnim tokom I in presekom S, skozi katerega teče tok.
Gostota električnega toka in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota električnega toka in Solenoidalno polje ·
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota magnetnega polja in Solenoidalno polje ·
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Gostota naboja in Seznam fizikalnih vsebin · Gostota naboja in Solenoidalno polje ·
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Helmholtzev razstavitveni izrek in Seznam fizikalnih vsebin · Helmholtzev razstavitveni izrek in Solenoidalno polje ·
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Integral in Seznam fizikalnih vsebin · Integral in Solenoidalno polje ·
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Jakost električnega polja in Seznam fizikalnih vsebin · Jakost električnega polja in Solenoidalno polje ·
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin · Kapljevina in Solenoidalno polje ·
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Kontinuitetna enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Kontinuitetna enačba in Solenoidalno polje ·
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poissonova enačba in Seznam fizikalnih vsebin · Poissonova enačba in Solenoidalno polje ·
Potencial
Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.
Potencial in Seznam fizikalnih vsebin · Potencial in Solenoidalno polje ·
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Pravokotnost in Seznam fizikalnih vsebin · Pravokotnost in Solenoidalno polje ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor in Solenoidalno polje ·
Tekočina
Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.
Seznam fizikalnih vsebin in Tekočina · Solenoidalno polje in Tekočina ·
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Seznam fizikalnih vsebin in Vektorski potencial · Solenoidalno polje in Vektorski potencial ·
Vektorsko polje
Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.
Seznam fizikalnih vsebin in Vektorsko polje · Solenoidalno polje in Vektorsko polje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Solenoidalno polje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Solenoidalno polje
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Solenoidalno polje
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Solenoidalno polje 25. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 0.80% = 18 / (2237 + 25).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Solenoidalno polje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: