Podobnosti med Johann Heinrich Lambert in Seznam fizikalnih vsebin
Johann Heinrich Lambert in Seznam fizikalnih vsebin še 21 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcijski zakon, Albedo, Astronomija, Dvojna zvezda, Fotometrija, Komet, Krater (razločitev), Leonhard Euler, Mars, Meritev, Odboj, Planet, Rimska cesta (galaksija), Svetilnost, Svetloba, Svetlobni tok, Svetlost, Tir, Valovna dolžina, Vesolje, Zvezda.
Absorpcijski zakon
rodamina 6B. Laserski curek se skozi raztopino oslabi. nadglavišču. Absórpcijski zákon (tudi Lambert-Beerov zakon, Beer-Lambertov zakon, Beerov zakon ali Beer-Lambert-Bouguerjev zakon) opisuje absorpcijo svetlobe pri prehodu skozi obarvano raztopino ali ne povsem prozorno snov.
Absorpcijski zakon in Johann Heinrich Lambert · Absorpcijski zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Albedo
sončne svetlobe relativno glede na različne pogoje površin Albedo ali koeficient odbojnosti (tudi odbojnost) je mera za svetlobno odbojnost površine telesa.
Albedo in Johann Heinrich Lambert · Albedo in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Johann Heinrich Lambert · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Dvojna zvezda in Johann Heinrich Lambert · Dvojna zvezda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fotometrija
Fotometríja je veja radiometrije, torej vede, ki se ukvarja z merjenjem elektromagnetnega sevanja.
Fotometrija in Johann Heinrich Lambert · Fotometrija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Johann Heinrich Lambert in Komet · Komet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Johann Heinrich Lambert in Krater (razločitev) · Krater (razločitev) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Johann Heinrich Lambert in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Johann Heinrich Lambert in Mars · Mars in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Johann Heinrich Lambert in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Johann Heinrich Lambert in Odboj · Odboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Johann Heinrich Lambert in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Johann Heinrich Lambert in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Svetilnost
Svetílnost (oznaka I) je fizikalna količina, definirana kot razmerje med svetlobnim tokom P, ki ga seva svetilo v dan prostorski kot Ω okrog izbrane smeri, ter tem prostorskim kotom: Svetilnost svetila, ki seva enakomerno v polni prostorski kot, je enaka kar svetlobnemu toku, deljenim s 4 π.
Johann Heinrich Lambert in Svetilnost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetilnost ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Johann Heinrich Lambert in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Svetlobni tok
Svetlôbni tók (oznaka P) je fizikalna količina, ki pove količino izsevane svetlobne energije v časovni enoti.
Johann Heinrich Lambert in Svetlobni tok · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobni tok ·
Svetlost
Svêtlost (tudi svetlóst ali svètlost, oznaki L\!\, ali B\!\) je fizikalna in fotometrična količina, ki meri skupni svetlobni tok, padajoč na površino ali ga oddaja enota površine v prostorski kot, oziroma svetilnost na enoto površine svetlobe, ki potuje v dani smeri.
Johann Heinrich Lambert in Svetlost · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlost ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Johann Heinrich Lambert in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Johann Heinrich Lambert in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Johann Heinrich Lambert in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Johann Heinrich Lambert in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Johann Heinrich Lambert in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Johann Heinrich Lambert in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Johann Heinrich Lambert in Seznam fizikalnih vsebin
Johann Heinrich Lambert 68 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 21, indeks Jaccard je 0.91% = 21 / (68 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Johann Heinrich Lambert in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: