Podobnosti med Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin
Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin še 35 stvari v skupni (v Unijapedija): Argon, Arzen, Brom, Dušik, Enačba stanja, Faza snovi, Fazni diagram, Fizika, Fluor, Fosfor, Gostota, Helij, Izparilna toplota, Jod, Kapljevina, Kelvin, Kisik, Klor, Kripton, Kritična temperatura, Ksenon, Neon, Para, Paskal, Plin, Površinska napetost, Radon, Renormalizacijska grupa, Selen, Stisljivost, ..., Temperatura, Tlak, Trojna točka, Voda, Vodik. Razširi indeks (5 več) »
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Argon in Kritična točka · Argon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Arzen
Arzén je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol As, atomsko število 33 in relativno atomsko maso 74.92.
Arzen in Kritična točka · Arzen in Seznam fizikalnih vsebin ·
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Brom in Kritična točka · Brom in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Kritična točka · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Enačba stanja
Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.
Enačba stanja in Kritična točka · Enačba stanja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Faza snovi in Kritična točka · Faza snovi in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fazni diagram
Splošna oblika faznega diagrama. Fázni diagrám je grafična ponazoritev obstajanja različnih faz.
Fazni diagram in Kritična točka · Fazni diagram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Kritična točka · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Kritična točka · Fluor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Fosfor in Kritična točka · Fosfor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Gostota in Kritična točka · Gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Helij in Kritična točka · Helij in Seznam fizikalnih vsebin ·
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Izparilna toplota in Kritična točka · Izparilna toplota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Jod in Kritična točka · Jod in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Kapljevina in Kritična točka · Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Kritična točka · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Kisik in Kritična točka · Kisik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Klor in Kritična točka · Klor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Kripton in Kritična točka · Kripton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kritična temperatura
Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.
Kritična temperatura in Kritična točka · Kritična temperatura in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ksenon
Ksénon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Xe in atomsko število 54.
Kritična točka in Ksenon · Ksenon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Neon
Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10.
Kritična točka in Neon · Neon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Para
kapljice Pára je kapljevina v plinasti obliki, ki običajno nastane z izparevanjem.
Kritična točka in Para · Para in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Kritična točka in Paskal · Paskal in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Kritična točka in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Površinska napetost
Površinska napetost milnice v mreži kocke Cvet se zaradi površinske napetosti ne potopi Površínska napétost je pojav, da se gladina kapljevine obnaša kot prožna plošča.
Kritična točka in Površinska napetost · Površinska napetost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radon
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86.
Kritična točka in Radon · Radon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Renormalizacijska grupa
Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.
Kritična točka in Renormalizacijska grupa · Renormalizacijska grupa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Kritična točka in Selen · Selen in Seznam fizikalnih vsebin ·
Stisljivost
Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.
Kritična točka in Stisljivost · Seznam fizikalnih vsebin in Stisljivost ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Kritična točka in Temperatura · Seznam fizikalnih vsebin in Temperatura ·
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Kritična točka in Tlak · Seznam fizikalnih vsebin in Tlak ·
Trojna točka
Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju.
Kritična točka in Trojna točka · Seznam fizikalnih vsebin in Trojna točka ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Kritična točka in Voda · Seznam fizikalnih vsebin in Voda ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Kritična točka in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin
Kritična točka 49 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 35, indeks Jaccard je 1.53% = 35 / (49 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kritična točka in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: