Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Masa in Seznam fizikalnih vsebin
Masa in Seznam fizikalnih vsebin še 40 stvari v skupni (v Unijapedija): Ekstenzivna količina, Energija, Fizika, Fizikalna količina, Foton, Galileo Galilei, Gibalna količina, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Hitrost svetlobe, Hookov zakon, Inercialni opazovalni sistem, Isaac Newton, Jakost (fizika), Jedrski razpad, Jedrsko zlivanje, Kilogram, Kinetična energija, Klasična mehanika, Lastna energija, Mednarodni sistem enot, Meritev, Mirovna masa, Newtonovi zakoni gibanja, Osnovna enota SI, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Sila, Snov, ..., Splošni gravitacijski zakon, Svetloba, Teža, Težni pospešek, Težnost, Telo (fizika), Tona, Trenje, Vztrajnost, Zakon o ohranitvi mase. Razširi indeks (10 več) »
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Ekstenzivna količina in Masa · Ekstenzivna količina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Masa · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Masa · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Fizikalna količina in Masa · Fizikalna količina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Masa · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Galileo Galilei in Masa · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Gibalna količina in Masa · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Gravitacijska fizika in Masa · Gravitacijska fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Gravitacijska konstanta in Masa · Gravitacijska konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Masa · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Masa · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hookov zakon
enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.
Hookov zakon in Masa · Hookov zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Inercialni opazovalni sistem in Masa · Inercialni opazovalni sistem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Masa · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jakost (fizika)
Jákost (redko intenzivnost) je v fiziki skalarna količina in predstavlja prenešeno moč (energijski tok) na enoto površine skozi zamišljeno ploskev pravokotno na smer gibanja v danem času: Mednarodni sistem enot predpisuje enoto za jakost watt na kvadratni meter (W/m2).
Jakost (fizika) in Masa · Jakost (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Jedrski razpad in Masa · Jedrski razpad in Seznam fizikalnih vsebin ·
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Jedrsko zlivanje in Masa · Jedrsko zlivanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Kilogram in Masa · Kilogram in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Kinetična energija in Masa · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Klasična mehanika in Masa · Klasična mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lastna energija
Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.
Lastna energija in Masa · Lastna energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Masa in Mednarodni sistem enot · Mednarodni sistem enot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Masa in Meritev · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Masa in Mirovna masa · Mirovna masa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Masa in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovna enota SI
Osnóvne enòte mednarodnega sistema enot (SI - Système International) so.
Masa in Osnovna enota SI · Osnovna enota SI in Seznam fizikalnih vsebin ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Masa in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Masa in Pospešek · Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Masa in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Masa in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Masa in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Masa in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Masa in Teža · Seznam fizikalnih vsebin in Teža ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Masa in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Masa in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Masa in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) ·
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Masa in Tona · Seznam fizikalnih vsebin in Tona ·
Trenje
Trênje je pojav, da deluje telo, po katerem drsi drugo telo, na slednjega deluje s silo trenja, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja.
Masa in Trenje · Seznam fizikalnih vsebin in Trenje ·
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Masa in Vztrajnost · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnost ·
Zakon o ohranitvi mase
Zákon ò ohranítvi máse pove, da masa izoliranega sistema ostaja konstantna, ne glede na procese, ki potekajo znotraj sistema.
Masa in Zakon o ohranitvi mase · Seznam fizikalnih vsebin in Zakon o ohranitvi mase ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Masa in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Masa in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Masa in Seznam fizikalnih vsebin
Masa 53 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 40, indeks Jaccard je 1.75% = 40 / (53 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Masa in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
