Podobnosti med Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin
Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin še 43 stvari v skupni (v Unijapedija): Absorpcija, Antena, Atomsko jedro, Dušik, Dušilka, Edward Mills Purcell, Električna napetost, Električni naboj, Elektromagnetno polje, Elektromagnetno valovanje, Energija, Faza snovi, Felix Bloch, Fizika, Fluor, Fosfor, Foton, Frekvenca, Gostota magnetnega polja, Kapljevina, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Larmorjeva frekvenca, Magnet, Magnetni moment, Magnetno polje, Molekula, Navor, Nevtron, Nobelova nagrada za fiziko, ..., Ogljik, Precesija, Proton, Radijski valovi, Ravnovesje, Slikanje z magnetno resonanco, Spektroskopija, Spin, Trdnina, Vektor (matematika), Vodik, Vrtilna količina, Vzbujeno stanje. Razširi indeks (13 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Absorpcija in Jedrska magnetna resonanca · Absorpcija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Antena
Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.
Antena in Jedrska magnetna resonanca · Antena in Seznam fizikalnih vsebin ·
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Atomsko jedro in Jedrska magnetna resonanca · Atomsko jedro in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Dušik in Jedrska magnetna resonanca · Dušik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dušilka
Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.
Dušilka in Jedrska magnetna resonanca · Dušilka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Edward Mills Purcell
Edward Mills Purcell, ameriški fizik, * 30. avgust 1912, Taylorville, Illinois, ZDA, † 7. marec 1997, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Edward Mills Purcell in Jedrska magnetna resonanca · Edward Mills Purcell in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Električna napetost in Jedrska magnetna resonanca · Električna napetost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Jedrska magnetna resonanca · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Elektromagnetno polje in Jedrska magnetna resonanca · Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Jedrska magnetna resonanca · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Jedrska magnetna resonanca · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Faza snovi in Jedrska magnetna resonanca · Faza snovi in Seznam fizikalnih vsebin ·
Felix Bloch
Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.
Felix Bloch in Jedrska magnetna resonanca · Felix Bloch in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Jedrska magnetna resonanca · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fluor
Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2.
Fluor in Jedrska magnetna resonanca · Fluor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Fosfor in Jedrska magnetna resonanca · Fosfor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Jedrska magnetna resonanca · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Jedrska magnetna resonanca · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota magnetnega polja
Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.
Gostota magnetnega polja in Jedrska magnetna resonanca · Gostota magnetnega polja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kapljevina
krogle. krono. Kapljevína (oznaka L) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno prostornino in tvori gladino.
Jedrska magnetna resonanca in Kapljevina · Kapljevina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Jedrska magnetna resonanca in Kvantizacija · Kvantizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Jedrska magnetna resonanca in Kvantna mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Larmorjeva frekvenca
Larmórjeva frekvénca je frekvenca, s katero jedrski spini precesirajo v zunanjem magnetnem polju.
Jedrska magnetna resonanca in Larmorjeva frekvenca · Larmorjeva frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Jedrska magnetna resonanca in Magnet · Magnet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Jedrska magnetna resonanca in Magnetni moment · Magnetni moment in Seznam fizikalnih vsebin ·
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Jedrska magnetna resonanca in Magnetno polje · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Jedrska magnetna resonanca in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Navor
Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.
Jedrska magnetna resonanca in Navor · Navor in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Jedrska magnetna resonanca in Nevtron · Nevtron in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Jedrska magnetna resonanca in Nobelova nagrada za fiziko · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Jedrska magnetna resonanca in Ogljik · Ogljik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Precesija
Gibanje vrtavke: ''P'' – precesija, ''N'' – nutacija, ''R'' – rotacija ali vrtenje. Precesija giroskopa precesije enakonočij. Precesíja je način gibanja osno simetrične vrtavke (na primer giroskopa) pod vplivom zunanjega navora, denimo takrat, ko vrtavka ni podprta v težišču.
Jedrska magnetna resonanca in Precesija · Precesija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Jedrska magnetna resonanca in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Jedrska magnetna resonanca in Radijski valovi · Radijski valovi in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ravnovesje
Ravnovésje je v stanje sistema, v katerem so nasprotujoče si silnice enako močne.
Jedrska magnetna resonanca in Ravnovesje · Ravnovesje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Jedrska magnetna resonanca in Slikanje z magnetno resonanco · Seznam fizikalnih vsebin in Slikanje z magnetno resonanco ·
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Jedrska magnetna resonanca in Spektroskopija · Seznam fizikalnih vsebin in Spektroskopija ·
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Jedrska magnetna resonanca in Spin · Seznam fizikalnih vsebin in Spin ·
Trdnina
Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.
Jedrska magnetna resonanca in Trdnina · Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina ·
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Jedrska magnetna resonanca in Vektor (matematika) · Seznam fizikalnih vsebin in Vektor (matematika) ·
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Jedrska magnetna resonanca in Vodik · Seznam fizikalnih vsebin in Vodik ·
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Jedrska magnetna resonanca in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina ·
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Jedrska magnetna resonanca in Vzbujeno stanje · Seznam fizikalnih vsebin in Vzbujeno stanje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin
Jedrska magnetna resonanca 47 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 43, indeks Jaccard je 1.88% = 43 / (47 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Jedrska magnetna resonanca in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: