Kazalo
49 odnosi: Angleži, Anglija, Elektrika, Elizabeta I. Angleška, Filozofija, Fizik, Gilbert, Grki, Hematit, Henry Gellibrand, Jakost magnetnega polja, Kanada, Kitajska, Knjiga, Kompas, Kotna stopinja, Kralj, Krater (razločitev), London, Luna, Magnet, Magnetizem, Magnetno polje, Mars, Merska enota, Mineral, Nikolaj Kopernik, Otok, Planet, Seznam angleških filozofov, Seznam angleških fizikov, Seznam angleških zdravnikov, Sibirija, Snov, Terela, Tradicionalne grofije Anglije, Zdravnik, Zemlja, Znanost, 1. stoletje, 10. december, 1269, 1544, 1600, 1601, 1603, 1634, 1650, 24. maj.
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej William Gilbert in Angleži
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej William Gilbert in Anglija
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej William Gilbert in Elektrika
Elizabeta I. Angleška
Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.
Poglej William Gilbert in Elizabeta I. Angleška
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej William Gilbert in Filozofija
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej William Gilbert in Fizik
Gilbert
Gilbert je priimek več znanih oseb.
Poglej William Gilbert in Gilbert
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej William Gilbert in Grki
Hematit
Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).
Poglej William Gilbert in Hematit
Henry Gellibrand
Henry Gellibrand, angleški astronom, matematik in duhovnik, * 17. november 1597, Aldersgate, London, Anglija, † 16. februar 1636, London.
Poglej William Gilbert in Henry Gellibrand
Jakost magnetnega polja
Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.
Poglej William Gilbert in Jakost magnetnega polja
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej William Gilbert in Kanada
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej William Gilbert in Kitajska
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej William Gilbert in Knjiga
Kompas
Kompas Roža vetrov Kómpas je naprava za določanje strani neba.
Poglej William Gilbert in Kompas
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Poglej William Gilbert in Kotna stopinja
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej William Gilbert in Kralj
Krater (razločitev)
Kráter je lahko.
Poglej William Gilbert in Krater (razločitev)
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej William Gilbert in London
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej William Gilbert in Luna
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej William Gilbert in Magnet
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej William Gilbert in Magnetizem
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej William Gilbert in Magnetno polje
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej William Gilbert in Mars
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej William Gilbert in Merska enota
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej William Gilbert in Mineral
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Poglej William Gilbert in Nikolaj Kopernik
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej William Gilbert in Otok
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Poglej William Gilbert in Planet
Seznam angleških filozofov
Seznam angleških filozofov.
Poglej William Gilbert in Seznam angleških filozofov
Seznam angleških fizikov
Seznam angleških fizikov.
Poglej William Gilbert in Seznam angleških fizikov
Seznam angleških zdravnikov
Seznam angleških zdravnikov.
Poglej William Gilbert in Seznam angleških zdravnikov
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej William Gilbert in Sibirija
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej William Gilbert in Snov
Terela
Terela (ali mala Zemlja) je model Zemlje kot magneta, ki ga je izdelal William Gilbert.
Poglej William Gilbert in Terela
Tradicionalne grofije Anglije
Tradicionalne grofije (ali zgodovinske grofije) Anglije so zgodovinske in zemljepisne podrazdelitve države.
Poglej William Gilbert in Tradicionalne grofije Anglije
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej William Gilbert in Zdravnik
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej William Gilbert in Zemlja
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej William Gilbert in Znanost
1. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1.
Poglej William Gilbert in 1. stoletje
10. december
10.
Poglej William Gilbert in 10. december
1269
1269 (MCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej William Gilbert in 1269
1544
1544 (MDXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej William Gilbert in 1544
1600
1600 (MDC) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej William Gilbert in 1600
1601
1601 (MDCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej William Gilbert in 1601
1603
1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej William Gilbert in 1603
1634
1634 (MDCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej William Gilbert in 1634
1650
1650 (MDCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej William Gilbert in 1650
24. maj
24.
Poglej William Gilbert in 24. maj