Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin
Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin še 64 stvari v skupni (v Unijapedija): Absolutna temperatura, Albert Einstein, Amplituda, Annalen der Physik, Antena, Avogadrova konstanta, Boltzmannova konstanta, Bose-Einsteinova statistika, Džul, Ekviparticijski izrek, Električni dipol, Električni naboj, Elektrika in magnetizem, Elektromagnetno valovanje, Energija, Energijska gostota, Fizika, Fizikalni zakon, Fotoelektrični pojav, Foton, Frekvenca, Gostota energijskega toka, Heinrich Rubens, Herc, Hitrost, Hitrost svetlobe, James Clerk Maxwell, James Hopwood Jeans, John William Strutt Rayleigh, Kelvin, ..., Kinetična teorija plinov, Kvant, Kvantizacija, Kvantna mehanika, Max Planck, Meritev, Merska enota, Mol (enota), Molekula, Neskončnost, Nihanje, Obzornik za matematiko in fiziko, Osnovni naboj, Paul Ehrenfest, Planckova konstanta, Plin, Presek (revija), Prostornina, Robert Andrews Millikan, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Satjendra Nat Bose, Sevanje, Snov, Splošna plinska konstanta, Statistična mehanika, Stefan-Boltzmannov zakon, Svetloba, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Vakuum, Valovna dolžina, Vidni spekter, Wienov zakon, Wilhelm Wien. Razširi indeks (34 več) »
Absolutna temperatura
Absolútna temperatúra (tudi termodinámična temperatúra) je temperatura, merjena v absolutni temperaturni lestvici.
Absolutna temperatura in Planckov zakon · Absolutna temperatura in Seznam fizikalnih vsebin ·
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Planckov zakon · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Amplituda
Amplitúda je pri nihanju največji odmik nihajoče količine od ravnovesne lege.
Amplituda in Planckov zakon · Amplituda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Annalen der Physik in Planckov zakon · Annalen der Physik in Seznam fizikalnih vsebin ·
Antena
Antena v splošnem označuje elektronsko komponento, namenjeno oddajanju ali sprejemanju radijskih valov (elektromagnetnega valovanja), torej pretvarja spremembe električnega napetosti in toka, ki jih pošilja radijski oddajnik, v elektromagnetno valovanje in obratno.
Antena in Planckov zakon · Antena in Seznam fizikalnih vsebin ·
Avogadrova konstanta
Avogadrova konstánta je fizikalna konstanta, ki podaja število delcev (atomov, molekul, ionov ipd.) v enem molu snovi.
Avogadrova konstanta in Planckov zakon · Avogadrova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Boltzmannova konstanta in Planckov zakon · Boltzmannova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Bose-Einsteinova statistika in Planckov zakon · Bose-Einsteinova statistika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Džul in Planckov zakon · Džul in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ekviparticijski izrek
Ekviparticíjski izrèk ali izrèk o enakomérni razdelítvi (energíje) v klasični statistični mehaniki trdi, da v povprečju odpade na vsako prostostno stopnjo, torej na vsak kvadratni člen v izrazu za polno energijo atoma ali molekule energija kBT/2, pri čemer je kB Boltzmannova konstanta, T pa absolutna temperatura.
Ekviparticijski izrek in Planckov zakon · Ekviparticijski izrek in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Električni dipol in Planckov zakon · Električni dipol in Seznam fizikalnih vsebin ·
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Električni naboj in Planckov zakon · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Elektrika in magnetizem in Planckov zakon · Elektrika in magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Elektromagnetno valovanje in Planckov zakon · Elektromagnetno valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Planckov zakon · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Energijska gostota in Planckov zakon · Energijska gostota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Planckov zakon · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Planckov zakon · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Fotoelektrični pojav in Planckov zakon · Fotoelektrični pojav in Seznam fizikalnih vsebin ·
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Foton in Planckov zakon · Foton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Planckov zakon · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Gostota energijskega toka in Planckov zakon · Gostota energijskega toka in Seznam fizikalnih vsebin ·
Heinrich Rubens
Heinrich Rubens, nemški fizik, * 30. marec 1865, Wiesbaden, † 17. julij 1922, Berlin.
Heinrich Rubens in Planckov zakon · Heinrich Rubens in Seznam fizikalnih vsebin ·
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Herc in Planckov zakon · Herc in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Hitrost in Planckov zakon · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Planckov zakon · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin ·
James Clerk Maxwell
Prva obstojna barvna fotografija na svetu. Maxwell jo je posnel leta 1861. James Clerk Maxwell, škotski fizik in matematik, * 13. junij 1831, Edinburg, Škotska, † 5. november 1879, Cambridge, Anglija.
James Clerk Maxwell in Planckov zakon · James Clerk Maxwell in Seznam fizikalnih vsebin ·
James Hopwood Jeans
Sir James Hopwood Jeans, FRS, angleški matematik, fizik in astronom, * 11. september 1877, Ormskirk pri Southportu, grofija Lancashire, Anglija, † 17. september 1946, Dorking, grofija Surrey, Anglija.
James Hopwood Jeans in Planckov zakon · James Hopwood Jeans in Seznam fizikalnih vsebin ·
John William Strutt Rayleigh
John William Strutt, 3.
John William Strutt Rayleigh in Planckov zakon · John William Strutt Rayleigh in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Kelvin in Planckov zakon · Kelvin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kinetična teorija plinov
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.
Kinetična teorija plinov in Planckov zakon · Kinetična teorija plinov in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Kvant in Planckov zakon · Kvant in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Kvantizacija in Planckov zakon · Kvantizacija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Planckov zakon · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Max Planck in Planckov zakon · Max Planck in Seznam fizikalnih vsebin ·
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Meritev in Planckov zakon · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin ·
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Merska enota in Planckov zakon · Merska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Mol (enota) in Planckov zakon · Mol (enota) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Molekula in Planckov zakon · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Neskončnost in Planckov zakon · Neskončnost in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nihanje
Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.
Nihanje in Planckov zakon · Nihanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Obzornik za matematiko in fiziko in Planckov zakon · Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Osnovni naboj in Planckov zakon · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin ·
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Paul Ehrenfest in Planckov zakon · Paul Ehrenfest in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Planckov zakon in Planckova konstanta · Planckova konstanta in Seznam fizikalnih vsebin ·
Plin
Skladišče naravnega plina. Plín (oznaka G) je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi.
Planckov zakon in Plin · Plin in Seznam fizikalnih vsebin ·
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Planckov zakon in Presek (revija) · Presek (revija) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Planckov zakon in Prostornina · Prostornina in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Planckov zakon in Robert Andrews Millikan · Robert Andrews Millikan in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Planckov zakon in Rudolf Julius Emmanuel Clausius · Rudolf Julius Emmanuel Clausius in Seznam fizikalnih vsebin ·
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Planckov zakon in Satjendra Nat Bose · Satjendra Nat Bose in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sevanje
Sévanje (s tujko radiácija) označuje razširjanje valovanja skozi bolj ali manj neomejeno sredstvo, navadno prazen prostor ali plin.
Planckov zakon in Sevanje · Sevanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Planckov zakon in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov ·
Splošna plinska konstanta
Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.
Planckov zakon in Splošna plinska konstanta · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna plinska konstanta ·
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Planckov zakon in Statistična mehanika · Seznam fizikalnih vsebin in Statistična mehanika ·
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Planckov zakon in Stefan-Boltzmannov zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Stefan-Boltzmannov zakon ·
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Planckov zakon in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba ·
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Planckov zakon in Termodinamika · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamika ·
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Planckov zakon in Termodinamska spremenljivka · Seznam fizikalnih vsebin in Termodinamska spremenljivka ·
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Planckov zakon in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum ·
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Planckov zakon in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina ·
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Planckov zakon in Vidni spekter · Seznam fizikalnih vsebin in Vidni spekter ·
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Planckov zakon in Wienov zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Wienov zakon ·
Wilhelm Wien
Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.
Planckov zakon in Wilhelm Wien · Seznam fizikalnih vsebin in Wilhelm Wien ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin
Planckov zakon 75 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 64, indeks Jaccard je 2.77% = 64 / (75 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Planckov zakon in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
