Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun
Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun še 34 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Elektromagnetna interakcija, Fermion, Fizika, Frekvenca, Galaksija, Graviton, Hitrost svetlobe, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantna teorija polja, Meter, Močna jedrska sila, Narava, Newton, Osnovna sila, Osnovni delec, Planckova dolžina, Posebna teorija relativnosti, Prostor, Prostor-čas, Razsežnost (vektorski prostor), Rdeči premik, Renormalizacija, Resonanca, Sila, Singularnost, Snov, Splošna teorija relativnosti, Supersimetrija, ..., Težnost, Teorija, Valovanje, Vesolje. Razširi indeks (4 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin · Albert Einstein in Teorija superstrun ·
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin · Elektromagnetna interakcija in Teorija superstrun ·
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Fermion in Seznam fizikalnih vsebin · Fermion in Teorija superstrun ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Fizika in Teorija superstrun ·
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin · Frekvenca in Teorija superstrun ·
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin · Galaksija in Teorija superstrun ·
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Graviton in Seznam fizikalnih vsebin · Graviton in Teorija superstrun ·
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Hitrost svetlobe in Teorija superstrun ·
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Kvantna gravitacija in Seznam fizikalnih vsebin · Kvantna gravitacija in Teorija superstrun ·
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Kvantna mehanika in Teorija superstrun ·
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Kvantna teorija polja in Seznam fizikalnih vsebin · Kvantna teorija polja in Teorija superstrun ·
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Meter in Seznam fizikalnih vsebin · Meter in Teorija superstrun ·
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Močna jedrska sila in Seznam fizikalnih vsebin · Močna jedrska sila in Teorija superstrun ·
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Narava in Seznam fizikalnih vsebin · Narava in Teorija superstrun ·
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Newton in Teorija superstrun ·
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Osnovna sila in Seznam fizikalnih vsebin · Osnovna sila in Teorija superstrun ·
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin · Osnovni delec in Teorija superstrun ·
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Planckova dolžina in Seznam fizikalnih vsebin · Planckova dolžina in Teorija superstrun ·
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Posebna teorija relativnosti in Teorija superstrun ·
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Prostor in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor in Teorija superstrun ·
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Prostor-čas in Seznam fizikalnih vsebin · Prostor-čas in Teorija superstrun ·
Razsežnost (vektorski prostor)
Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.
Razsežnost (vektorski prostor) in Seznam fizikalnih vsebin · Razsežnost (vektorski prostor) in Teorija superstrun ·
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Rdeči premik in Seznam fizikalnih vsebin · Rdeči premik in Teorija superstrun ·
Renormalizacija
Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.
Renormalizacija in Seznam fizikalnih vsebin · Renormalizacija in Teorija superstrun ·
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Resonanca in Seznam fizikalnih vsebin · Resonanca in Teorija superstrun ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Sila in Teorija superstrun ·
Singularnost
Singularnost ima lahko več pomenov.
Seznam fizikalnih vsebin in Singularnost · Singularnost in Teorija superstrun ·
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Snov in Teorija superstrun ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Splošna teorija relativnosti in Teorija superstrun ·
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Seznam fizikalnih vsebin in Supersimetrija · Supersimetrija in Teorija superstrun ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Seznam fizikalnih vsebin in Težnost · Teorija superstrun in Težnost ·
Teorija
Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.
Seznam fizikalnih vsebin in Teorija · Teorija in Teorija superstrun ·
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje · Teorija superstrun in Valovanje ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Teorija superstrun in Vesolje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun
Primerjava med Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun
Seznam fizikalnih vsebin 2237 odnose, medtem ko je Teorija superstrun 40. Saj imajo skupno 34, indeks Jaccard je 1.49% = 34 / (2237 + 40).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Seznam fizikalnih vsebin in Teorija superstrun. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
