Podobnosti med Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin
Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin še 66 stvari v skupni (v Unijapedija): Albert Einstein, Aristarh, Aristotel, Astronomija, Astronomska enota, Christiaan Huygens, Dinamika, Dvojna zvezda, Edmond Halley, Elipsa, Enakomerno kroženje, Energija, Ernst Mach, Evdoks, Fizika, Fizikalni zakon, Galileo Galilei, Gibanje, Gravitacijsko polje, Gravitacijsko valovanje, Isaac Newton, Johannes Kepler, Joseph Hooton Taylor mlajši, Joseph-Louis de Lagrange, Keplerjevi zakoni, Kinetična energija, Kinetika, Kip Stephen Thorne, Komet, Kroženje, ..., Lega, LIGO, Mars, Mehanika, Merkur, Načelo, Nobelova nagrada za fiziko, Obhodni čas, Obzornik za matematiko in fiziko, Osončje, Philosophiae naturalis principia mathematica, Planet, Pluton, Pospešek, Pot, Potencialna energija, Premo gibanje, Prosti pad, Pulzar, Radialni pospešek, Rainer Weiss, Razdalja, Rimska cesta (galaksija), Robert Hooke, Russell Alan Hulse, Satelit, Sila, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težni pospešek, Težnost, Tir, Točkasto telo, Vesolje, Zemlja, Zvezda. Razširi indeks (36 več) »
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Albert Einstein in Nebesna mehanika · Albert Einstein in Seznam fizikalnih vsebin ·
Aristarh
Aristarh (Arístarhos hó Sámios), starogrški astronom in matematik, * 310 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 230 pr. n. št., Aleksandrija.
Aristarh in Nebesna mehanika · Aristarh in Seznam fizikalnih vsebin ·
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Nebesna mehanika · Aristotel in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Astronomija in Nebesna mehanika · Astronomija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Astronomska enota in Nebesna mehanika · Astronomska enota in Seznam fizikalnih vsebin ·
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Christiaan Huygens in Nebesna mehanika · Christiaan Huygens in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Dinamika in Nebesna mehanika · Dinamika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Dvojna zvezda in Nebesna mehanika · Dvojna zvezda in Seznam fizikalnih vsebin ·
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Edmond Halley in Nebesna mehanika · Edmond Halley in Seznam fizikalnih vsebin ·
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Elipsa in Nebesna mehanika · Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin ·
Enakomerno kroženje
Kroženje Enakomérno króženje je poseben primer kroženja, pri katerem ima pospešek le radialno komponento.
Enakomerno kroženje in Nebesna mehanika · Enakomerno kroženje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Energija in Nebesna mehanika · Energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Ernst Mach in Nebesna mehanika · Ernst Mach in Seznam fizikalnih vsebin ·
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Evdoks in Nebesna mehanika · Evdoks in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Fizika in Nebesna mehanika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Fizikalni zakon in Nebesna mehanika · Fizikalni zakon in Seznam fizikalnih vsebin ·
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Galileo Galilei in Nebesna mehanika · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Gibanje in Nebesna mehanika · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Gravitacijsko polje in Nebesna mehanika · Gravitacijsko polje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora.
Gravitacijsko valovanje in Nebesna mehanika · Gravitacijsko valovanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Isaac Newton in Nebesna mehanika · Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Johannes Kepler in Nebesna mehanika · Johannes Kepler in Seznam fizikalnih vsebin ·
Joseph Hooton Taylor mlajši
Joseph Hooton Taylor mlajši, ameriški astrofizik in astronom, * 29. marec 1941.
Joseph Hooton Taylor mlajši in Nebesna mehanika · Joseph Hooton Taylor mlajši in Seznam fizikalnih vsebin ·
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Joseph-Louis de Lagrange in Nebesna mehanika · Joseph-Louis de Lagrange in Seznam fizikalnih vsebin ·
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Keplerjevi zakoni in Nebesna mehanika · Keplerjevi zakoni in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Kinetična energija in Nebesna mehanika · Kinetična energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kinetika
Kinétika (kinesis - gibanje) ima več pomenov.
Kinetika in Nebesna mehanika · Kinetika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kip Stephen Thorne
Kip Stephen Thorne, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog in nobelovec, * 1. junij 1940, Logan, Utah, ZDA.
Kip Stephen Thorne in Nebesna mehanika · Kip Stephen Thorne in Seznam fizikalnih vsebin ·
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Komet in Nebesna mehanika · Komet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Kroženje in Nebesna mehanika · Kroženje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Lega
Léga ima več pomenov.
Lega in Nebesna mehanika · Lega in Seznam fizikalnih vsebin ·
LIGO
Nadzorna soba Naprednega LIGO v Livingstonu med prvim opazovalnim zagonom (O1) Observatorij gravitacijskega valovanja z laserskim interferometrom (izvirno, okrajšano LIGO) je fizikalni poskus in observatorij za zaznavanje gravitacijskega valovanja in razvoj opazovanja gravitacijskega valovanja kot astronomskega orodja.
LIGO in Nebesna mehanika · LIGO in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Mars in Nebesna mehanika · Mars in Seznam fizikalnih vsebin ·
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Mehanika in Nebesna mehanika · Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin ·
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Merkur in Nebesna mehanika · Merkur in Seznam fizikalnih vsebin ·
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Načelo in Nebesna mehanika · Načelo in Seznam fizikalnih vsebin ·
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Nebesna mehanika in Nobelova nagrada za fiziko · Nobelova nagrada za fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Obhodni čas
Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.
Nebesna mehanika in Obhodni čas · Obhodni čas in Seznam fizikalnih vsebin ·
Obzornik za matematiko in fiziko
Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).
Nebesna mehanika in Obzornik za matematiko in fiziko · Obzornik za matematiko in fiziko in Seznam fizikalnih vsebin ·
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Nebesna mehanika in Osončje · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Nebesna mehanika in Philosophiae naturalis principia mathematica · Philosophiae naturalis principia mathematica in Seznam fizikalnih vsebin ·
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Nebesna mehanika in Planet · Planet in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pluton
Plúton (tudi 134340 Pluton; simboli: in) je največji pritlikavi planet v Osončju in največji znani objekt v Kuiperjevem pasu, verjetno pa tudi največje čezneptunsko telo.
Nebesna mehanika in Pluton · Pluton in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Nebesna mehanika in Pospešek · Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Nebesna mehanika in Pot · Pot in Seznam fizikalnih vsebin ·
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Nebesna mehanika in Potencialna energija · Potencialna energija in Seznam fizikalnih vsebin ·
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Nebesna mehanika in Premo gibanje · Premo gibanje in Seznam fizikalnih vsebin ·
Prosti pad
Prosti pad pred odprtjem padala Pròsti pád je enakomerno pospešeno gibanje teles brez lastnega pogona v težnostnem polju, pri katerem na telo deluje sila teže.
Nebesna mehanika in Prosti pad · Prosti pad in Seznam fizikalnih vsebin ·
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Nebesna mehanika in Pulzar · Pulzar in Seznam fizikalnih vsebin ·
Radialni pospešek
Rádialni ali centripetalni pospéšek (oznaka a_r ali a_c) je komponenta vektorja pospeška prečno na smer gibanja, ki povzroči, da se vektor hitrosti spremeni po smeri, na njegovo velikost pa nima vpliva.
Nebesna mehanika in Radialni pospešek · Radialni pospešek in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rainer Weiss
Rainer »Rai« Weiss, ameriški fizik in nobelovec, * 29. september 1932, Berlin.
Nebesna mehanika in Rainer Weiss · Rainer Weiss in Seznam fizikalnih vsebin ·
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Nebesna mehanika in Razdalja · Razdalja in Seznam fizikalnih vsebin ·
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Nebesna mehanika in Rimska cesta (galaksija) · Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin ·
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Nebesna mehanika in Robert Hooke · Robert Hooke in Seznam fizikalnih vsebin ·
Russell Alan Hulse
Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.
Nebesna mehanika in Russell Alan Hulse · Russell Alan Hulse in Seznam fizikalnih vsebin ·
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Nebesna mehanika in Satelit · Satelit in Seznam fizikalnih vsebin ·
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Nebesna mehanika in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila ·
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Nebesna mehanika in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti ·
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Nebesna mehanika in Splošni gravitacijski zakon · Seznam fizikalnih vsebin in Splošni gravitacijski zakon ·
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Nebesna mehanika in Težni pospešek · Seznam fizikalnih vsebin in Težni pospešek ·
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Nebesna mehanika in Težnost · Seznam fizikalnih vsebin in Težnost ·
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Nebesna mehanika in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir ·
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Nebesna mehanika in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo ·
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Nebesna mehanika in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Nebesna mehanika in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja ·
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Nebesna mehanika in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin
Primerjava med Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin
Nebesna mehanika 122 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 66, indeks Jaccard je 2.80% = 66 / (122 + 2237).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nebesna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: