Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Rimska cesta (galaksija) in Seznam fizikalnih vsebin

Rimska cesta (galaksija) vs. Seznam fizikalnih vsebin

Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Berilij

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4.

Berilij in Rimska cesta (galaksija) · Berilij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Galaksija in Rimska cesta (galaksija) · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Hitrost in Rimska cesta (galaksija) · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Infrardeče valovanje in Rimska cesta (galaksija) · Infrardeče valovanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Kilometer in Rimska cesta (galaksija) · Kilometer in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Krajevna skupina

Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.

Krajevna skupina in Rimska cesta (galaksija) · Krajevna skupina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Kroženje in Rimska cesta (galaksija) · Kroženje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kroglasta zvezdna kopica

accessdate.

Kroglasta zvezdna kopica in Rimska cesta (galaksija) · Kroglasta zvezdna kopica in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Rimska cesta (galaksija) · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Meritev in Rimska cesta (galaksija) · Meritev in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nebesna krogla

ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.

Nebesna krogla in Rimska cesta (galaksija) · Nebesna krogla in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nebesni ekvator

Nebesni ekvator (označen rdeče) Nebésni ekvátor je veliki krog na nebesni krogli, ki poteka v isti ravnini kot ekvator Zemlje.

Nebesni ekvator in Rimska cesta (galaksija) · Nebesni ekvator in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Odprta zvezdna kopica

Malem Magellanovem oblaku Odprte ali razsute kopice so prostorsko ratzresena skupina zvezd, ki jih, gledano z Zemlje, vidimo tesno skupaj.

Odprta zvezdna kopica in Rimska cesta (galaksija) · Odprta zvezdna kopica in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ozvezdje

Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.

Ozvezdje in Rimska cesta (galaksija) · Ozvezdje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Parsek

Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.

Parsek in Rimska cesta (galaksija) · Parsek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.

Prasevanje in Rimska cesta (galaksija) · Prasevanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Pulzar in Rimska cesta (galaksija) · Pulzar in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Rimska cesta (galaksija) in Sekunda · Sekunda in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Rimska cesta (galaksija) in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Svetlobno leto

Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.

Rimska cesta (galaksija) in Svetlobno leto · Seznam fizikalnih vsebin in Svetlobno leto · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Rimska cesta (galaksija) in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Rimska cesta (galaksija) in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Rimska cesta (galaksija) in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »