Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin

Mehanika vs. Seznam fizikalnih vsebin

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Mehanika · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Dinamika

Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.

Dinamika in Mehanika · Dinamika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elastomehanika

Elástomehánika ali tudi mehánika trdnín (čeprav redko) je veja mehanike kontinuov, ki obravnava deformacije trdnih teles, oziroma njihovo trdnost, pri čemer se ne ukvarja z mikroskopsko zgradbo snovi, ampak to obravnava kot kontinuum.

Elastomehanika in Mehanika · Elastomehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Mehanika · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Mehanika · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Mehanika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Gibalna količina in Mehanika · Gibalna količina in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Gibanje in Mehanika · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Hitrost in Mehanika · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Hitrost svetlobe in Mehanika · Hitrost svetlobe in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Kinematika in Mehanika · Kinematika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.

Kroženje in Mehanika · Kroženje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Kvantna mehanika in Mehanika · Kvantna mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb

Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.

Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Mehanika · Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Masa in Mehanika · Masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mehanika tekočin

Mehánika tekočín (mehanika fluidov ali hidromehanika) je del mehanike kontinuov, ki obravnava gibanje in deformacijo tekočin kot kontinuov, torej ne da bi se ozirala na njihovo notranjo zgradbo.

Mehanika in Mehanika tekočin · Mehanika tekočin in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Navor

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Mehanika in Navor · Navor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Newtonovi zakoni gibanja

Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.

Mehanika in Newtonovi zakoni gibanja · Newtonovi zakoni gibanja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Mehanika in Nihanje · Nihanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Mehanika in Osnovni delec · Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Mehanika in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Mehanika in Pospešek · Pospešek in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Mehanika in Pot · Pot in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Premo gibanje

Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.

Mehanika in Premo gibanje · Premo gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Mehanika in Sila · Seznam fizikalnih vsebin in Sila · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Mehanika in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Mehanika in Splošna teorija relativnosti · Seznam fizikalnih vsebin in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Mehanika in Statika · Seznam fizikalnih vsebin in Statika · Poglej več »

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Mehanika in Telo (fizika) · Seznam fizikalnih vsebin in Telo (fizika) · Poglej več »

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Mehanika in Tir · Seznam fizikalnih vsebin in Tir · Poglej več »

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Mehanika in Točkasto telo · Seznam fizikalnih vsebin in Točkasto telo · Poglej več »

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Mehanika in Togo telo · Seznam fizikalnih vsebin in Togo telo · Poglej več »

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Mehanika in Vrtenje · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtenje · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Mehanika in Vrtilna količina · Seznam fizikalnih vsebin in Vrtilna količina · Poglej več »

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Mehanika in Vztrajnostni moment · Seznam fizikalnih vsebin in Vztrajnostni moment · Poglej več »