Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Dopplerjev pojav vs. Seznam fizikalnih vsebin

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Podobnosti med Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, Christian Andreas Doppler, Enotski vektor, Fizika, Frekvenca, Galaksija, Gibanje, Hitrost, Posebna teorija relativnosti, Rdeči premik, Spekter elektromagnetnega valovanja, Svetloba, Ultrazvok, Valovanje, Valovna dolžina, Vesolje, Zvezda, Zvok.

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau, francoski fizik, * 23. september 1819, Pariz, Francija, † 18. september 1896, Nanteuil-le-Haudouin, Francija.

Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Dopplerjev pojav · Armand-Hippolyte-Louis Fizeau in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Christian Andreas Doppler

Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik in fizik, * 29. november 1803, Salzburg, Avstrija, † 17. marec 1853, Benetke, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).

Christian Andreas Doppler in Dopplerjev pojav · Christian Andreas Doppler in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Dopplerjev pojav in Enotski vektor · Enotski vektor in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Dopplerjev pojav in Fizika · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Frekvenca

Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.

Dopplerjev pojav in Frekvenca · Frekvenca in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galaksija

Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.

Dopplerjev pojav in Galaksija · Galaksija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Dopplerjev pojav in Gibanje · Gibanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Dopplerjev pojav in Hitrost · Hitrost in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Dopplerjev pojav in Posebna teorija relativnosti · Posebna teorija relativnosti in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Dopplerjev pojav in Rdeči premik · Rdeči premik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Dopplerjev pojav in Spekter elektromagnetnega valovanja · Seznam fizikalnih vsebin in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Dopplerjev pojav in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Ultrazvok

Ultrazvok je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz.

Dopplerjev pojav in Ultrazvok · Seznam fizikalnih vsebin in Ultrazvok · Poglej več »

Valovanje

vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.

Dopplerjev pojav in Valovanje · Seznam fizikalnih vsebin in Valovanje · Poglej več »

Valovna dolžina

Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.

Dopplerjev pojav in Valovna dolžina · Seznam fizikalnih vsebin in Valovna dolžina · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Dopplerjev pojav in Vesolje · Seznam fizikalnih vsebin in Vesolje · Poglej več »

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Dopplerjev pojav in Zvezda · Seznam fizikalnih vsebin in Zvezda · Poglej več »

Zvok

Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.

Dopplerjev pojav in Zvok · Seznam fizikalnih vsebin in Zvok · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin

Dopplerjev pojav 22 odnose, medtem ko je Seznam fizikalnih vsebin 2237. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 0.80% = 18 / (22 + 2237).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Dopplerjev pojav in Seznam fizikalnih vsebin. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »