Hitreje kot brskalnik!
36 odnosi: Alan Harvey Guth, Andrej Dimitrijevič Linde, Anizotropija, Astrofizika, Doktorat, Državna univerza v Moskvi, Einsteinove enačbe polja, Fizik, Fizika, Fizikalna fakulteta v Moskvi, Hawkingovo sevanje, Hitrost svetlobe, Jakov Borisovič Zeldovič, Kozmološka konstanta, Kozmolog, Kozmologija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Mikrovalovi, Moskva, Osnovni delec, Prasevanje, Rusi, Rusija, Sovjetska zveza, Splošna teorija relativnosti, Težnost, Temperatura, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Vesolje, Willem de Sitter, 19. april, 1948, 2023, 21. december.
Alan Harvey Guth
Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Alan Harvey Guth · Poglej več »
Andrej Dimitrijevič Linde
Andrej Dimitrijevič Linde, rusko-ameriški fizik in kozmolog, * 2. marec 1948, Moskva, Rusija.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Andrej Dimitrijevič Linde · Poglej več »
Anizotropija
Anizotropíja (izraz izvira iz dveh grških besed: sóo – neenakomerno in: trópos – smer, ter prefiksa: án, ki pomeni negacijo) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da je neka značilnost odvisna od smeri.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Anizotropija · Poglej več »
Astrofizika
Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Astrofizika · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Doktorat · Poglej več »
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Državna univerza v Moskvi · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Fizika · Poglej več »
Fizikalna fakulteta v Moskvi
Fizikalna fakulteta v Moskvi je javna fakulteta, ki ponuja študij fizike in deluje v sklopu Moskovske državne univerze.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Fizikalna fakulteta v Moskvi · Poglej več »
Hawkingovo sevanje
Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Hawkingovo sevanje · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Jakov Borisovič Zeldovič
Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Jakov Borisovič Zeldovič · Poglej več »
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Kozmološka konstanta · Poglej več »
Kozmolog
Kozmológ je znanstvenik, ki se največ ukvarja s kozmologijo.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Kozmolog · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Kozmologija · Poglej več »
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Kvantna gravitacija · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Kvantna mehanika · Poglej več »
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Mikrovalovi · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Moskva · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Osnovni delec · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Prasevanje · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Rusija · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Sovjetska zveza · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Težnost · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Temperatura · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Teoretična fizika · Poglej več »
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Teorija relativnosti · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Vesolje · Poglej več »
Willem de Sitter
Lorentz v Leidnu (1923) Willem de Sitter, nizozemski astronom, kozmolog, matematik in fizik, * 6. maj 1872, Sneek, Frizija, Nizozemska, † 20. november 1934, Leiden, Nizozemska.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in Willem de Sitter · Poglej več »
19. april
19.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in 19. april · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in 1948 · Poglej več »
2023
2023 (MMXXIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in 2023 · Poglej več »
21. december
21.
Novo!!: Aleksej Aleksandrovič Starobinski in 21. december · Poglej več »
