Kazalo
24 odnosi: Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Dogodkovno obzorje, Eksponentna funkcija, Energija, Entropija (razločitev), Foton, Jakov Borisovič Zeldovič, Kvantna mehanika, Kvantna prepletenost, Masa, Mikročrna luknja, Načelo nedoločenosti, Nature, Negativna energija, Ohranitveni zakon, Rdeči premik, Snov, Spekter, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephen Hawking, Težnost, Toplotno ravnovesje, Tunelski pojav, Uspehi fizičeskih nauk.
Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.
Poglej Hawkingovo sevanje in Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Poglej Hawkingovo sevanje in Dogodkovno obzorje
Eksponentna funkcija
Grafi eksponentnih funkcij z osnovo ''a'' > 1 Naravna eksponentna funkcija ''f(x).
Poglej Hawkingovo sevanje in Eksponentna funkcija
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Hawkingovo sevanje in Energija
Entropija (razločitev)
Entropija pomeni postopno degeneracijo sistema proti kaosu.
Poglej Hawkingovo sevanje in Entropija (razločitev)
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Hawkingovo sevanje in Foton
Jakov Borisovič Zeldovič
Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.
Poglej Hawkingovo sevanje in Jakov Borisovič Zeldovič
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Hawkingovo sevanje in Kvantna mehanika
Kvantna prepletenost
Kvántna prepletènost je kvantnomehanski fizični pojav, ki nastane ko se pari ali grupe delcev ustvarijo, interaktirajo ali ko si delijo prostorsko bližino na tak način da se kvantno stanje vsakega delca ne da opisati neodvisno od stanja drugih, tudi če so delci ločeni na veliki razdalji.
Poglej Hawkingovo sevanje in Kvantna prepletenost
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Hawkingovo sevanje in Masa
Mikročrna luknja
Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.
Poglej Hawkingovo sevanje in Mikročrna luknja
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Poglej Hawkingovo sevanje in Načelo nedoločenosti
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Hawkingovo sevanje in Nature
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Poglej Hawkingovo sevanje in Negativna energija
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Hawkingovo sevanje in Ohranitveni zakon
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Poglej Hawkingovo sevanje in Rdeči premik
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Hawkingovo sevanje in Snov
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Poglej Hawkingovo sevanje in Spekter
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Hawkingovo sevanje in Stefan-Boltzmannov zakon
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Poglej Hawkingovo sevanje in Stephen Hawking
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Hawkingovo sevanje in Težnost
Toplotno ravnovesje
Toplôtno ravnovésje je v termodinamiki tako stanje sistema, pri katerem sistem s časom ne sprejema toplote iz okolice, niti je ne oddaja.
Poglej Hawkingovo sevanje in Toplotno ravnovesje
Tunelski pojav
interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.
Poglej Hawkingovo sevanje in Tunelski pojav
Uspehi fizičeskih nauk
Uspehi fizičeskih nauk (Napredki fizikalnih znanosti, kratica UFN) je znanstvena revija, ki objavlja najaktualnejše probleme iz fizike in z njo povezanih znanosti.
Poglej Hawkingovo sevanje in Uspehi fizičeskih nauk