Kvazidelec in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kvazidelec in Seznam fizikalnih vsebin

Kvazidelec vs. Seznam fizikalnih vsebin

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Antidelec in Kvazidelec · Antidelec in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Atom in Kvazidelec · Atom in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Disperzija (optika)

mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.

Disperzija (optika) in Kvazidelec · Disperzija (optika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Efektivna masa

Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.

Efektivna masa in Kvazidelec · Efektivna masa in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Eksciton

Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.

Eksciton in Kvazidelec · Eksciton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Električni naboj in Kvazidelec · Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Kvazidelec · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.

Elektronska vrzel in Kvazidelec · Elektronska vrzel in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Kvazidelec · Energija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Fizika in Kvazidelec · Fizika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Fonon

Amplitude so pretirano velike, običajno so mnogo manjše kot so razdalje med atomi kristala. S k \, je označeno valovno število, \lambda \, je valovna dolžina, \omega \, je kotna hitrost. Fonon je kvazidelec, ki se uporablja v teoriji fiziki trdnih teles.

Fonon in Kvazidelec · Fonon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Foton in Kvazidelec · Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Helij in Kvazidelec · Helij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Holon

Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli.

Holon in Kvazidelec · Holon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Ion in Kvazidelec · Ion in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kristal

Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.

Kristal in Kvazidelec · Kristal in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Kristalna struktura in Kvazidelec · Kristalna struktura in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lega

Léga ima več pomenov.

Kvazidelec in Lega · Lega in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Lev Davidovič Landau

Lev Davidovič Landau, ruski fizik, Baku, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), * 22. januar (9. januar, ruski koledar) 1908, † 1. april 1968, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Kvazidelec in Lev Davidovič Landau · Lev Davidovič Landau in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Kvazidelec in Ločitev spina in naboja · Ločitev spina in naboja in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnon

Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.

Kvazidelec in Magnon · Magnon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Majoranov fermion

Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.

Kvazidelec in Majoranov fermion · Majoranov fermion in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Kvazidelec in Molekula · Molekula in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Nihanje

Níhanje (s tujko oscilacija) je periodično gibanje, ki se ga lahko opredeli z amplitudo ter frekvenco ali nihajnim časom.

Kvazidelec in Nihanje · Nihanje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Kvazidelec in Osnovni naboj · Osnovni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Kvazidelec in Plazma (fizika) · Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Plazmon

Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.

Kvazidelec in Plazmon · Plazmon in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polariton

Polariton je kvazidelec, ki nastane kot posledica medsebojnega delovanja elektromagnetnega valovanja (fotonov) in nekaterih vzbujenih stanj v snovi (npr. električne ali magnetne polarizacije).

Kvazidelec in Polariton · Polariton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polaron

Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.

Kvazidelec in Polaron · Polaron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Kvazidelec in Polprevodnik · Polprevodnik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Roton

Roton je kvazidelec, ki se pojavlja v supertekočem He-4.

Kvazidelec in Roton · Roton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Kvazidelec in Snov · Seznam fizikalnih vsebin in Snov · Poglej več »

Soliton

Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.

Kvazidelec in Soliton · Seznam fizikalnih vsebin in Soliton · Poglej več »

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Kvazidelec in Spin · Seznam fizikalnih vsebin in Spin · Poglej več »

Spinon

Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon.

Kvazidelec in Spinon · Seznam fizikalnih vsebin in Spinon · Poglej več »

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Kvazidelec in Supertekočnost · Seznam fizikalnih vsebin in Supertekočnost · Poglej več »

Trdnina

Enokristalinska oblika trdninskega insulina Trdnína (oznaka S), tudi trdna snov, je snov v trdem agregatnem stanju, ki zavzema stalno prostornino z določeno obliko.

Kvazidelec in Trdnina · Seznam fizikalnih vsebin in Trdnina · Poglej več »

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Kvazidelec in Trk · Seznam fizikalnih vsebin in Trk · Poglej več »

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Kvazidelec in Vakuum · Seznam fizikalnih vsebin in Vakuum · Poglej več »

Valenčni pas

Valenčni pas je za elektrone najvišja energija, ki bi jo lahko imeli elektroni v snovi pri absolutni ničli.

Kvazidelec in Valenčni pas · Seznam fizikalnih vsebin in Valenčni pas · Poglej več »