Polarni sij in Seznam fizikalnih vsebin

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Polarni sij in Seznam fizikalnih vsebin

Polarni sij vs. Seznam fizikalnih vsebin

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči. Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Anders Celsius

Frederika Akrela, 1769 Anders Celsius (Celzij), švedski astronom, * 27. november 1701, Ovanåker, Švedska, † 25. april 1744, Uppsala, Švedska.

Anders Celsius in Polarni sij · Anders Celsius in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Anders Jonas Ångström in Polarni sij · Anders Jonas Ångström in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Aristotel in Polarni sij · Aristotel in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Barva

Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.

Barva in Polarni sij · Barva in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Edmond Halley

Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.

Edmond Halley in Polarni sij · Edmond Halley in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Elektron in Polarni sij · Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Galileo Galilei in Polarni sij · Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Jupiter in Polarni sij · Jupiter in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Magnetizem in Polarni sij · Magnetizem in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Magnetno polje in Polarni sij · Magnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Magnetosfera

Magnetosfera je valjasto območje, ki obdaja Zemljo, v katerem je Sončev veter pospešen pod vplivom zemeljskega magnetnega polja.

Magnetosfera in Polarni sij · Magnetosfera in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Mars in Polarni sij · Mars in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Obzorje

morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.

Obzorje in Polarni sij · Obzorje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Osončje in Polarni sij · Osončje in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Plazma (fizika) in Polarni sij · Plazma (fizika) in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Proton

Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.

Polarni sij in Proton · Proton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Radij

Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.

Polarni sij in Radij · Radij in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Saturn

Satúrn je zunanji, šesti planet od Sonca v Osončju.

Polarni sij in Saturn · Saturn in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Polarni sij in Sončev veter · Seznam fizikalnih vsebin in Sončev veter · Poglej več »

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Polarni sij in Svetloba · Seznam fizikalnih vsebin in Svetloba · Poglej več »

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Polarni sij in Zemlja · Seznam fizikalnih vsebin in Zemlja · Poglej več »

Zemljepisna širina

Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.

Polarni sij in Zemljepisna širina · Seznam fizikalnih vsebin in Zemljepisna širina · Poglej več »