Kazalo
30 odnosi: Čandrasekara Venkata Raman, Besslova funkcija, Braggov uklon, Dopplerjev pojav, Frekvenca, Gaussov snop, Gostota, Gostota energijskega toka, Herc, Interferenca, Krožna frekvenca, Laser, Léon Nicolas Brillouin, Lomni količnik, Maxwellove enačbe, Moč, Odboj, Optična pinceta, Peter Joseph William Debye, Piezoelektrik, Pojav, Snov, Svetloba, Točnost in natančnost, Uklon, Uklonska mrežica, Valovanje, Zvok, 1922, 1937.
- Akustika
- Nelinearna optika
- Svetloba
- Uklon
- Valovanje
Čandrasekara Venkata Raman
Sir Čandrasekara Venkata Raman (izvirno tamilsko சந்திரசேகர வேங்கட ராமன்), indijski fizik, * 7. november 1888, Tiručirapali, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 21. november 1970, Bangalore, Karnataka, Indija.
Poglej Akustooptični pojav in Čandrasekara Venkata Raman
Besslova funkcija
Besslove funkcije (pogosteje Bésselove f.) so družina transcendentnih funkcij, ki rešijo Besslovo diferencialno enačbo: Besslove funkcije je prvi definiral švicarski matematik Daniel Bernoulli in jih poimenoval po Friedrichu Wilhelmu Besslu.
Poglej Akustooptični pojav in Besslova funkcija
Braggov uklon
Braggov uklon (tudi Braggova difrakcija ali Braggovo sipanje) je uklon oziroma sipanje rentgenskih žarkov na kristalni mreži.
Poglej Akustooptični pojav in Braggov uklon
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Akustooptični pojav in Dopplerjev pojav
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Akustooptični pojav in Frekvenca
Gaussov snop
gorišča 'v časovnem intervalu' kaže ''dva'' jakostna vrhova za vsako valovno čelo. Prečni Gaussov profil laserskega snopa Gaussov snop je snop elektromagnetnega valovanja, katerega prečno komponento se opiše z Gaussovo funkcijo.
Poglej Akustooptični pojav in Gaussov snop
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Akustooptični pojav in Gostota
Gostota energijskega toka
Gostôta energíjskega tóka (oznaka j) je fizikalna količina, ki pove, koliko energije preteče v časovni enoti skozi dano ploskev, oziroma kolikšen je energijski tok P na enoto površine: Skladno z 2. zakonom termodinamike teče energijski tok spontano vedno le v smeri od telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo.
Poglej Akustooptični pojav in Gostota energijskega toka
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Akustooptični pojav in Herc
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Akustooptični pojav in Interferenca
Krožna frekvenca
Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.
Poglej Akustooptični pojav in Krožna frekvenca
Laser
Laser Láser (ime je iz angleškega akronima LASER; Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation, torej »ojačevanje svetlobe s spodbujanim sevanjem valovanja«) je naprava, ki za vir energije uporablja pojav stimuliranega sevanja (emisije) in ojačanja svetlobnega sevanja.
Poglej Akustooptični pojav in Laser
Léon Nicolas Brillouin
Léon Nicolas Brillouin, francoski fizik, * 7. avgust 1889, Sèvres, Seine-et-Oise, Francija, † 4. oktober 1969, New York, ZDA.
Poglej Akustooptični pojav in Léon Nicolas Brillouin
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Akustooptični pojav in Lomni količnik
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Akustooptični pojav in Maxwellove enačbe
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Poglej Akustooptični pojav in Moč
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Poglej Akustooptični pojav in Odboj
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Poglej Akustooptični pojav in Optična pinceta
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Akustooptični pojav in Peter Joseph William Debye
Piezoelektrik
Piezoelektrik je (keramični) material, ki je izpostavljen enosmernemu električnemu toku oz.
Poglej Akustooptični pojav in Piezoelektrik
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Akustooptični pojav in Pojav
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Akustooptični pojav in Snov
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Akustooptični pojav in Svetloba
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Akustooptični pojav in Točnost in natančnost
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Akustooptični pojav in Uklon
Uklonska mrežica
Rentgenskem observatoriju Chandra. Konstanta mrežice je 1 µm. Vidijo se trije prečni nosilci mrežice. Uklonska mrežica (tudi optična mrežica) je ploščica, ki ima veliko število rež (zarez), ki so majhne v primerjavi z valovno dolžino valovanja.
Poglej Akustooptični pojav in Uklonska mrežica
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Akustooptični pojav in Valovanje
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Akustooptični pojav in Zvok
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Akustooptični pojav in 1922
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Akustooptični pojav in 1937