Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Faradayeva kletka

Index Faradayeva kletka

Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.

Kazalo

  1. 27 odnosi: Angleži, Avtomobil, Beton, Električni izolator, Električni naboj, Električni prevodnik, Električni upor, Električno polje, Elektron, Elektroskop, Fizik, Generator, Gibanje, Hiša, Jakost električnega polja, Kemija, Kovina, Laboratorij, München, Michael Faraday, Prostor, Strela, Telo, Volt, Združene države Amerike, Zgradba, 1836.

  2. Elektrostatika
  3. Michael Faraday
  4. Varnostna oprema

Angleži

Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Faradayeva kletka in Angleži

Avtomobil

Rimac Nevera superšportni električni avtomobil Avtomobíl, pogovorno tudi avto, je cestno vozilo z lastnim pogonom, običajno s štirimi kolesi na dveh oseh.

Poglej Faradayeva kletka in Avtomobil

Beton

Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.

Poglej Faradayeva kletka in Beton

Električni izolator

Eléktrični izolator je snov, ki ne prevaja oziroma slabo prevaja električni tok.

Poglej Faradayeva kletka in Električni izolator

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Faradayeva kletka in Električni naboj

Električni prevodnik

Eléktrični prevódnik je snov, ki dobro prevaja električni tok.

Poglej Faradayeva kletka in Električni prevodnik

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Poglej Faradayeva kletka in Električni upor

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Faradayeva kletka in Električno polje

Elektron

Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.

Poglej Faradayeva kletka in Elektron

Elektroskop

Elektroskop z zlatimi lističi Elektroskop je analogna naprava za dokazovanje električne napetosti in nabojev.

Poglej Faradayeva kletka in Elektroskop

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Faradayeva kletka in Fizik

Generator

za druge pomene glej Generator (razločitev) Generator je v teoriji grup tisti najmanjši del grupe, s katerim lahko dobimo vse elemente grupe z v grupi določenim množenjem.

Poglej Faradayeva kletka in Generator

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Faradayeva kletka in Gibanje

Hiša

Domžalah dolini Besnice Hiša je enodelna stanovanjska stavba.

Poglej Faradayeva kletka in Hiša

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Poglej Faradayeva kletka in Jakost električnega polja

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Faradayeva kletka in Kemija

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Faradayeva kletka in Kovina

Laboratorij

Miza v laboratoriju Laboratorij je prostor za znanstvene poskuse, zlasti naravoslovne, tehniške.

Poglej Faradayeva kletka in Laboratorij

München

München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.

Poglej Faradayeva kletka in München

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Faradayeva kletka in Michael Faraday

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Faradayeva kletka in Prostor

Strela

Udar strele v Eifflov stolp leta 1902 Stréla je naravni pojav, ki ga sestavljata blisk in grom.

Poglej Faradayeva kletka in Strela

Telo

Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.

Poglej Faradayeva kletka in Telo

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Faradayeva kletka in Volt

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Faradayeva kletka in Združene države Amerike

Zgradba

São Paulo, Brazilija Zgrádba v širšem pomenu besede je predmet, ki je sestavljen iz več kot enega kosa.

Poglej Faradayeva kletka in Zgradba

1836

1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Faradayeva kletka in 1836

Glej tudi

Elektrostatika

Michael Faraday

Varnostna oprema